Tudi danes napovedan Z čez SLO, oblačno in megličasto. Pa me na zobarskem stolu Nevidni s SMS povabi na Primorsko (v takšnem dnevu kvečejmu skok s kakšnega novega 🙂 ).

Malo pred 12h v Podgorju. Dogovoriva se za H&F na Slavnik in ob 12.00 startava proti oblačnemu vrhu po markirani poti.

Ob 13.00 sva tik pod vrhom v neprodirni megli. Zavijeva na prvi travnati grič Župnik na levi, za katerega oba veva, da je lep za startat in malo nižji kot start Slavnik na Malem hribu (mogoče se bo megla le malo dvignila). Piha idealno (cca 3-5m J).

Debele pol ure čakava pripravljena in vpeta, pa nič. Malo sem nervozen in preverjam analogni kompas in predvideno smer proti Z (elektronski itak nekam čudno kaže…).

Potem lepo hrbtno potegnem Nuptseja in ga malo držim nad sabo in … stopim v meglo. Sredi mleka se mi zdi, da kar dobro držim smer, potem pa vidim, da se kompas kar vrti (le kaj mu je 🙂 ?). Odvijem v levo in se prisilim, da verjamem kompasu. Zdi se mi, da sem že celo večnost v mleku, ko se le začnejo spodaj kazati neki obrisi. Po postaji javim Nevidnemu, da bom kmalu zunaj, še enkrat me potunka v mleko in potem sem nad Podgorjem. Zavjugam in pristanem na standardnem travniku ob vasi.

Zoranov let

Zoranov let

Kmalu se tudi Nevidni pojavi iz mleka, malo drajsa sem in tja ob pobočju in pristane ob meni. Baza je sedaj nekje sredi pobočja (po moji ocena sem letel v megli cca 150-200 v.m in cca 5 min, ki so se zdeli pol ure 🙂  ).

Pospraviva, do parkinga in slovo…

Za danes smo se že včeraj dogovarjali za velike cilje: Vogel (še nisem odletel po nesreči…). Napovedan zmeren S, niže SV. In je zjutraj kazalo kar lepo po slikah. Ko pa pokliče Manca, me prizemlji z dejstvom, da na Kredarici piha s sunki tudi do 22 m/s SZ – Vogel pa je kar blizu tam… Malo še preverjamo in potem je vsem jasno, da na Vogel najbrž ne bi bilo najbolj pametno iti ugotavljati, ali bo, ali ne…

In se jata razdeli: Erzo, Kastner in jaz se odločimo za skupne projekte; ostali: Mateja, Luka, Manca, Mega, Jasna, Slak in potem še Faaca (in še kdo), se odločijo za Lijak.

Erzo pride s Kastnerjem do LJU in se naložita v LCja in za Savo via Litija.

Najprej gremo (na že ogledani in neuresničeni) Kresniški vrh. Nikjer tistega napovedanega S. Nasprotno, piha z desne in v hrbet J, JZ. Erzo sicer postavi in tudi jaz sem že v tangicah, ampak 1 uro samo mencamo v mrazu na dopoldanskem sončku na mokrem travniku in čakamo, da bi vsaj malo ne pihalo narobe. Pa se veter ne da in spokamo.

Po nekih “bližnjicah” do Litije in naprej.  V savski soteski zavijemo desno v hribe za Kumom. Panično iščemo primeren travnik (in pristanek), da vsaj en let potrdimo 🙂 . Pod hribom Žamboh v vasici Tepe končno nekaj najdemo. Gor do kmetij in si malo ogledujemo in pride gazda in pove, da je tu pred leti poba, ki je hodil osvajati njegovo hčer, odletel s padalom (ampak na OLCju ga pa ni 🙂 🙂 ).

In že postavlja Erzo in se rihtava Domen in jaz. Potegne Erzo, spelje in zavjuga nad pobočjem in pristane na travniku nekaj stopnic nižje.

Erzov let

Erzov let

Še jaz speljem in pristanem eno stopnico višje na večjem in lepšem travniku.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo že hodi gor po avto (kar je bila sicer Domnova zadolžitev – ki edini še ni potrjeni kripelj 🙂 ) in spodbudi Domna, naj kar odleti čim niže.

Domnov let

Domnov let

 

Naprej po rovtah sem in tja do Podkuma. Vmes nič pametnega ne najdemo za odleteti, ker povsod piha ravno narobe (ugotavljamo, da se pač zliva hladen zrak dol po hribih, kjerkoli že smo – čeprav je čudovit in topel sonček). Najdemo pa čudovite hribovske pašnike, kot s škarjicami porezani golf placi. In prekrasne sončnate razglede po Posavskem hribovju.

Od Podkuma zavijemo nazaj proti dolini Save in na ovinku najdemo raven travnik, kjer piha gor.

Po ogledu roba, kjer se strmo prelomi, najdemo dva prehoda med šavjem in sadnim drevjem. In Erzo že laufa po robo in postavlja (proti prvemu prehodu). In Kastner že laufa in postavlja na ravnem travniku (proti drugemu, dokaj ožjemu prehodu).

Odlaufa Erzo po ravnini do roba in mu lepo drži padalo, tako da se odpelje čez suhe jablane tik pod robom (meni to ni treba 🙂 … ) in pristane na lepem travnatem pobočju cca 100m niže.

Erzov let

Erzov let

Odlaufa Domen po ravnini do roba in mu še kar drži padalo. Tako samo malo kresne z levim robom padala suhe veje na levi, odpelje slalom mimo smreke tik pod robom (ta prehod mi je res preozek in meni to ni treba 🙂 … ) in pristane na lepem travnatem pobočju malo nad Erzom.

Domnov let

Domnov let

Odpeljem LCja dol po njiju in 100m naprej od inkriminiranega travnika pod cesto vidim lep potencialen start.

Naložim Erza in Domna in se zapeljemo gor na moj ovinek.

Še v tangice se ne uspem zbasat, ko je Rook že pripravljen in skoraj porineta me dol po bregu (da ne zgubljamo preveč časa … 🙂 ).

Zoranov let

Zoranov let

Evo, tudi to lokacijo imamo vsi trije.

Potem pa kar tavamo okoli Podkuma in iščemo naslednjo lokacijo…

Zapazimo lep, ogromen trikoten travnik nasproti Podkuma, obrnjen na S (kar bi glede na zadnjo situacijo moralo biti OK). Ne najdemo pa prave poti do njega… Končno pri kmetu Magolniku nad Sopoto vidimo, da smo prav in gazda nam da dovoljenje, da gremo tacat gor po njegovem.

Ko hodimo gor po (že senčnatem in rahlo snežno poprhanem) travniku, piha konkretno dol. Jaz bi se kar predal, ampak Erzo in Domen sta že na vrhu in postavljata. Ko še jaz prisopiham do njiju, Domen potegne z vetrom v hrbet in laufa in zlaufa od tal… in pristane na krasnem (blatnem) travniku spodaj.

Domnov let

Domnov let

Erzo še bolj laufa in še dlje, predno le spelje in pristane na krasnem (blatnem) travniku spodaj 🙂 .

Erzov let

Erzov let

Od zadaj piha vedno močneje skozi gola drevesa. Malo počakam, pa ni nič bolje in se res poženem dol po travniku … in speljem in najprej mislim, da me bo kar splaknilo dol po travniku do kmetije, potem pa me dvigne in dobim še malo višine in še kar letim …

SLIKA, kot je ujel Domen start in mene

in pristanem na krasnem (blatnem) travniku spodaj 🙂 .

Zoranov let

Zoranov let

Domen gre po LCja, midva z Erzom pa dol do ceste in potem samo še ogledi divjine Sopotske soteske v smeri Litije in dalje v LJU…

Odpeljeva Kangooja na Col in z LCjem na Kovk. Vmes se pogovarjava o travnikih, ki so na S malo pod vrhom Kovka (sam sem to že preučil na satelitskih slikah, danes pa oba v živo še v pri letu z Žagoliča) – si bo treba ogledati.

Na Kovku cvet slovenskega padalstva. Vsi pripravljeni in napeti, samo da zgine mrč, ki slabi sonce. Veter komaj piha. Pokliče Erzo, ki že prihaja iz Benetk 🙂 – kaj se dogaja… Borisa ne mika v tako situacijo, saj ne vidi več možnosti za svoje plane. Tudi meni ni sedeti in čakati na boljše čase, ali pa se bolj ali manj vreči dol. Boris predlaga, da greva raje naprej na projekte in kar zasmeji se mi 🙂 .

Ker sva že tu, greva najprej na te travnike za Kovkom. Do zadnje kmetije in po malo iskanja najdeva cestico, ki naju pripelje skozi gozd točno na želeni travnik :-). Zelo lep štart (kako, da ga ni še nihče opazil 🙂 ). Vzameva robo in Boris mi že postavlja. Piha rahlo gor.

Potegnem in že sem čez robne bore in smrekce. Zaokrožim nad dolino in pristanem zopet na istem blatnem travniku.

Zoranov let

Zoranov let

Boris pristane takoj za mano.

Borisov let

Borisov let

Skočim na cesto in ustavim prvi avto, da me zapelje do Cola po Kangooja in že sem nazaj. Pospraviva do konca v mokroti in gor po LCja in nazaj na pristanek.