In že ima Erzo novo rumeno točko iz svoje Velike knjige: Krtinovica. Po isti cesti kot dopoldan, nazaj skozi Branik, Štanjel, Kobdilj, na Krtinovico.
V vasi, ki je vsa razpadajoča in bogu za hrbtom je jasno, da nismo na pravi točki. Medtem ko Erzo navezuje stike z redkimi, še živečimi prebivalci vasice, mi trije sedimo v avtu in občudujemo razkošne portale na razpadajočih stavbah (no vsaj jaz…). Ko se Erzo vrne, gremo malo nazaj dol in na levo v pobočje na Krtinško reber. Ko se na levo odprejo vršni travniki, bi Erzo kar ustavil, pa spodbujam, da gremo še malo naprej in naokoli in se res po cesti na Vanžlovcem pripeljemo nad sam travnik Pri Dolinah, s katerega se bo mogoče dalo doleteti.
Najprej malo na oglede. Piha nič, ali še celo malo od strani od zadaj. Gnil sneg, vse se cedi, vreme obupno, temno, oblačno. Erzo se odloči, da bo štartal čez kole na levem izteku travnika (krajše, če prideš čez kole, se pobočje takoj prelomi čez hosto v dolino). Mene bolj mika v desni travnik (precej daljše, tudi položno, ampak brez turških kolov na koncu in z možnostjo prekinitve, če ne bi ratalo dobiti potrebne višine. So pa zato drevesa na prelomu na koncu precej višja…).
Erzo gre po robo I.klase. Jaz bi vzel Rooka in tangice (to pomeni odpenjaje, pa mokrenje in blatenje Rooka,… ampak za coto je pa tole preveč kritično…) Erzu pomagamo postaviti in potegne in odlaufa kot norec dol (no skoraj po ravnem) do rahlega preloma in se tu usede v zic (se je pač odločil, da bo tam točka vzleta…), podrajsa po tleh kot kanader (= avion za gašenje požarov), si naloži 1kg snega (no v bistvu je to tudi voda, torej je njegova kasnejša primerjava s kanaderjem smiselna) in se odlepi. Meni je sicer pod robom, tako, da ne vidim, koliko se je izognil turškim kolom, ampak Mega pravi, da je bil vsaj 5m nad njimi… Potem pa še čez hosto in zatuli od navdušenja in je adacta, kar se mene tiče.
Erzov prvenstveni Vanžlovc
Gruntam, kaj naj naredim. Piha sploh nič, ampak meni je to bilo prenizko. Na kole ne grem. Raje desni travnik. Mega in Mateja malo priganjata, ampak kar malo bi še čakal. Končno začne kapljati (ugotovi najprej Mega) in ko je jasno, da res dežuje in da ne bo ponehalo, je zadeva rešena. Odrešilni dež je razrešil dilemo (ker Rooka pa res ne bom vlačil po gnilem snegu in vzletaval v dežju 🙂 ).
Erzov komentar leta: enkrat predlani sem si to že ogledoval sam in seveda nisem bil zrel za odlet preko kolov s trtami. Danes se mi ne zdi nič posebnega, še piha nič, položno je in štartat znam naprej! In seveda hvala osebju psihiatrične klinike.- 1.Frenk Lokovšek : Erzo čestitke za novi prvenec! [19.01.2013 23:20]
- 3.Zoran Gaborovič : No ja, ne vem, če se ti ni zdelo nič posebnega. Mene je zaključek položnega vzletišča takoj spomnil na turške čase :-). Še dobro, da je začelo deževati, ker Rooka pa res NE bi hotel zmočiti :-). [20.01.2013 12:01]
- 4.Andrej Erznožnik : Mogoče nisem dobro rekel: dolg travnik do kolov me je pomirjal (boljkotantidepresivi,kijihdelijona psihiatrični,zaprti oddelekpress) [20.01.2013 13:25]
Dol po Erza z busom z zlizanimi gumami in čez Čehovine do Vipave, kjer se srečamo z ekipo, s katero smo se prvotno dogovarjali za Kovk (Lokovšek, Gošte Planinšek). To, da so spremenili svoje jutranje stališče o Kovku, da so naročili odpovedani kombi in nam nič sporočili, da nam s samega lica mesta niso sporočili ažurnih podatkov, itd., se sploh ne omenja. Zvemo le to, da nam sploh ni treba biti žal (leteli so po 2x-Frenk, naredili po 30km/glavo…), da je na startu pometalo in vleklo padala tako, da je šele po izdatni molitvi (Frenk) toliko za trenutek ponehalo, da je bilo mogoče sploh odštartati, da je potem itak vleklo v bazo, ki je bila že 150m nad startom…
Vmes Manca javi, da sta na Gabru z Andrejem po uri čakanja odstopila zaradi premočnega stranskega (J) vetra, ki ni hotel ponehati (hja, kaj pa nista zmolila ene dolge, tako kot Frenk…).
Ampak mi štirje smo se pa imeli vseeno super (čeprav me je ves dan po malem skrbelo, kaj se kaj dogaja z Modusom 🙂 ) !!!!