Ko je bila Strmca popolnoma v megli, je bil štart nad Zabočevim 100 m pod bazo. Veter je bil ravno tolikšen, da je bilo mogoče jadrati na pobočju a so bila dviganja tudi zunaj nad dolino. Kar nekajkrat je bilo treba vleči ušesa, z mrakom pa je zapihalo tudi pri tleh, kar je hočeš nočeš še malo podaljšalo let.