Danes spet enako. Ideja o Javorniku spet ne prodre, ker je na Kovku pre-močno in referenca (Miha Mlakar) odsvetuje tamkajšnje udejstvovanje. Zato spet Zavrh. Damjan pride kasneje, tudi Mateja in se bosta uskladila. Mega tudi že pogreša letenje in mu je Zavrh OK.

Ko se že peljem proti šodru, Erzo pove, da je klical Emil, da je na Grmadi super. Takoj se obrnem in po Erza pred firmo in potem gasa proti Planini. Emil je že visoko v luftu. Čakava Mega, ki ga še ni. Končno Erzo pokliče in ugotovi, da je Mega na poti na Slivnico (v skladu z Erzovomi navodili ?! 🙂 ). Med čakanjem na preusmerjenega Mega mi Erzo pove vsebine nekaj filmov, ki jih je gledal  zadnje čase. Končno je Mega tu (malo besednega dvoboja…) in zapeljemo proti startu. Preverimo še kaj je z Emilom in ta javlja, da curi. Seveda obrnemo, spet nazaj na pristanek in blizu koruze naložimo Emila reinfuso v LCja

in končno proti vrhu. Ker smo že vsi naspidirani zaradi zamud, zašibamo kar z avtom na start in razmečemo opremo in gasa v zrak (Emil, Erzo, pa jaz in še Mega).

Takoj po startu že super dviguje, V je močan in lepo se da nabrati do 1000, s težavami pa se potem pajsamo sem in tja, da eden ali drug prileze do 1100. Naprej ne gre. Ko poskušamo bolj ven, nad Planinsko polje, začnemo curiti in hitro nazaj k pobočju Grmade. Čudovito jadranje, čudoviti razgledi. Enkrat se odpeljemo v smeri Unca, pa nekje na sredi polja začne požirati -1,5 in jasno je, da ne pridemo čez (nihče, tudi Erzo ne) in obrnemo nazaj. Ko se po debeli uri počasi nasitimo uživancije, se odpeljemo daleč proti Lazam (kdo bo več km nabral… 🙂 ) in potem nazaj na pristanek pri pokopališču. Jaz zadnji uživam razglede nad poljem in pristanem zraven Erza.

Pospravljava skupaj in ko pride Mega, naju z Emilom zapelje gor po avta. Na startu še lepo piha (Mateja bi lahko še super odletela…), potem pa Mega in Emil po svoje, jaz pa do Erza, ki je medtem nabral gob (travniški kukmaki) za celo ozimnico. Namesto druženja zvečer uživam v gobji pojedini… Super je blo !