Ob 11.40 na šodru. Smer Zavrh. Pa je Zavrh še ves v bazi in Erzo, Emil, Domen in jaz gruntamo (v telefonski povezavi z Ukijem) kako in kaj. Še Idrci in drugi so v akciji. Pade ideja za Slajko in Emil stopi na gas.
Ko pridemo gor na start, so nekateri v koči na čaju, saj piha dokaj čudno (občasno sunkovit S, ne SV, ampak direkt z Blegoša). Čakamo in modrujemo, dokler se ne zberemo vsi udeleženci. Franciju (Revnu) se ne zdi najbolj primerno, Niko pa začne pogumno postavljati. Ostali opazujemo. Ker Niko le ne potegne zares, Erzo postaja vedno bolj nervozen, saj je serija v vedno večji nevarnosti…
Postavi sam in potegne, ko je nekaj manj S vetra. Takoj ga liftne in zanaša v desno. Rine naprej, šejka ga in še kar dviguje. In potegne še ušesa. Nam se zdi, da ima v zraku kar živahno in nobenega več ne mika, da bi šel za njim (Erzovo kasnejše tolmačenje: nihče ni imel jajc…). Čez nekaj časa Erzo pristane doli ob glavni cesti pod zastavo.
Erzov let
Ko se še malo umiri, potegne še Niko (ki je prej že skoraj pospravil) in odpelje ven v podobno situacijo kot Erzo.
Po postaji slišimo, da sta na Zavrhu Uki in Manca in da je Uki že v zraku…
Ukijev let
Čez nekaj časa vsi Slajkarji soglasno ugotovimo, da nam ostalim res ni treba in se počasi spokamo dol. Poberemo Erza in na Vrhniko.