Dan je čudovit, veter ne premočan, na Primorskem nekaj burje, na Gorenjskem pa naj bi popoldne obrnilo na Z. Malo že pogrešam sneg in mika me Krvavec (kamerca v živo prikazuje idilično smučarsko-sončno-snežno idilo), kjer je zaenkrat kar umirjen JV. Skoraj do 12h moram počakati, da Erzo le pokliče, kakšne namene imam danes. Povem mu, kaj me mika, pa ga sploh ne premakne . Pove, da  je Delux že odšel na Lijak. Enotna sva si, da naju ne Kovk, ne Lijak ne mikata (očitno se danes ne obeta 3000+, zmrzline pa itak že ima od včeraj). Pokličem še Mega, ki je najprej za, pa me pokliče čez 5 min, da mora na nek službeni sestanek in tako so mu zrušili vse plane ravno, ko bi moral oditi na teren… Damjan tudi ne more… Erzo se odloči za Koreno malo kasneje,  jaz pa spokam sam proti Krvavcu.

V zraku se prevaža kar nekaj padal visoko nad Zgornjim štartom in zapeljem se na pristanek, kjer Cimerman pove skozi šklepetajoče zobe, da je zgoraj dokaj mrzlo, da pa drži in dviguje kolikor hočeš, da bo Čerček sigurno 1 uro v luftu. Jaz hitro potegnem na gondolo in na zgornji postaji je tako lepo prijetno mirno, da se odločim kar poskusiti na Zvohu.

Malo pred 14.30 startam v skoraj popolnem miru (samo rahel Z gor po kotanjici za gajbico). Od Zvoha do hotela ne drži nič, ko pa pridem nad graben pa le malo prime in navijem, vendar žal nič konkretnega. Odpeljem se nad zgornji štart, kjer pa postane zelo živahno: zaradi vetra in Prevčevih tečajnikov (pa tudi drugih), ki štartavajo en za drugim in začnejo frleti okoli mene. Da se lepo pobrati, ampak ko nekje dvigne, sta takoj vsaj dva zraven, ki te hočeta kar zriniti stran. Ker mi to ni preveč všeč, se odpeljem bolj na vzhodni rob, pa je bolj razsekano in težje kaj pobrati (pa takoj spet nekdo prileti). Zadosti imam tega slalomiranja med padalci, ker se mi to v takem živahnem ozračju ne zdi prevelik užitek in se odpeljem nad ravnico pod Ambrožem, kjer sem sam. Tu najdem krasen steber in lepo navijem. Od nekod (z Zvoha) se pripelje Lucija s svojim (barvno) unikatnim U-Turnom in se mi pridruži v stebru (sem deležen zahvale za pokazani steber kasneje). Nekaj časa še vrtim, ko pa začnem drgetati (ampak sploh me ne zebe) in rok skoraj ne čutim več (ampak v prste me sploh ne zebe, samo komolce in ramena imam že nekam čudno trde), se zapeljem proti Dvorjanskemu hribu, nad Strmolom obrnem in se odpeljem na pristanek.

Tu se ob zlaganju odtajam in počakam, da pristane še Lucija, da me z Mihom odpeljeta do gondole po svoj in moj avto… Super je blo !!