Danes sploh nisem pričakoval letenja, ampak ko Mateja sporoči, da se planira Zavrh ob 13.30, bi se mi pa to lahko izšlo. Mateja organizira 15 min najine zamude na Vrhniki, vendar jaz zamudim še dodatnih 15min.

Na šodru so, poleg Erza in Mega, še Lusja, pa Jože Iskra, pa še en novi, kar je itak preveč za en avto in se zmenimo, da gredo kar gor. Midva sva ob 14h na šodru na Vrhniki, ko je prva ekipa ravno parkirala zgoraj in kar zapeljeva naprej na Zavrh. Ko parkirava in končno prideva na start, postavljata še Jože in Mega, ostali so že v zraku. Baje, da je šele sedaj začelo pihati kot je treba. Ko postaviva midva, kaže, kot da sta edino Erzo in Mega uspela nabrati, ostali pa da bodo scurili.

Najprej gre v zrak Mateja in potem še jaz, ravno pravi čas, da dobiva od Mega navodilo, da se potrudiva za vsako ceno za rob na levi, ker bova sicer scurila. In res: čeprav sva zelo nizko prišla okoli roba, tam prime in počasi se vlačim ob pobočju gor. Mateja je že visoko nabrala, pa tudi  Lusja vztrajno žaga in nabira in se končno reši nad greben. Potem pa uživancija ! Malo še naberem, da sem dovolj visoko, potem pa počasi proti Vrhniki do Javorča in spet nazaj do starta. Drži čudovito, je (skoraj) nescurljivo do Velikega Trebelnika. Ker vidim Erza še naprej od starta proti V, poskušam za njim, pa me takoj mimo vrha požre in potonem globoko pod start, tako da spet hitro pobegnem nazaj za rob V.Trebelnika in spet naberem. Spet proti Vrhniki, vmes pa vidim, da je Mateja že pristala in da tudi Mega spiralizira proti tlom (mraz je Matejo predčasno prizemljil). Peljem naprej in ko sem spet nad Javorčem vidim, da je Erzo potegnil proti domu. Imam cca 750m in vprašam Matejo, kako je s prevozom in ali pridem nazaj, pa me pomiri, naj grem, dokler bo šlo, bosta že z Megom prišla po mene. Potem pa potegnem ravno črto proti Vrhniki in vlečem, vlečem in mislim, da bom prišel do Erza in pristal pri njem, pa se tla neusmiljeno začnejo bližati  in naciljam na BJja. Ob meni je Jože Iskra, ki me prehiti in je malo nižje, ampak v zadnjem delu ga kar bolje drži, tako da zavije levo nad cesto in halami in proti  travniku za BJjem. Jaz pa sem res nizko in že hočem odviti nazaj, potem pa le zapeljem naprej in skoraj v višini strehe zapeljem po koridorju med obema halama na travniček za BJjem kjer pristaneva skoraj hkrati.

Ko pospravljava, sta Mega in Mateja že pri naju. Do Škorpijona po Lusjo in gor po najine avte. Potem pa še na zaključno druženje s kremšnitami pri Berzu na Vrhniki (končno jih je deležna tudi Mateja). Nepričakovan lep let, saj sva z Matejo mislila, da se bomo šli samo vreč na Zavrh.