Za drugi let je Erzo poln optimizma (bo navil na 2000, ker se zdaj z Zavrha zliva dol hladen zrak in na drugi strani butne gor…). Boris se samo nasmiha in pravi, da bo sicer šel solidarnostno z nama na start, da pa ne verjame najbolj v to teorijo in bo peljal avto dol.

Na startu piha za spoznanje močneje in hitro postaviva z Borisovo pomočjo. Erzo odleti direktno čez dolino. Jaz sem malo za njim, ampak ko vidim, da se je naslonil na hrib in ne pridobi nič, ampak samo počasi leze dol, se usmerim s sredine doline proti uradnemu pristanku in me lepo drži (z 1,5 dol sem zmanjšal na 0,8-1) in lepo visoko se pripeljem do Škorpijona. Vidim, da je Erzo že pristal, jaz pa tudi zavrtim v pristanek.

Ko pospravim, počakam pri Škorpijonu. Z Borisom počakava, da Erzo opravi službene zadeve v Borovnici, potem pa še k Berzotu na kremšnite. Leteli pa smo le in to celo 2x…