Ker je še zgodaj (in sta Erzo in Mega še visoko v luftu) predlaga Boris še Kovk (5,7/9,8 JZ – ravno prav 🙂 ). Ko pridemo na start je tu še nekaj zmajev in povsod naokoli frčijo zmaji, padalca pa (še) nobenega. Veter ustreza meritvam postaje, zato si privoščimo še čudovit borovničev štrudel (Špela-neprecenljivo !), potem pa z Borisom postaviva (ko dobiva prostor med odletajočimi zmajarji).
Boris ga elegantno spravi v zrak in počasi stopi v nebo, jaz pa tudi postavim zidek in lepo hrbtno (prosim) dvignem padalo in (skoraj) elegantno stopim v zrak (z nekaj koraki v desno, kamor me vleče…). Hitro naberem nad greben, je pa čutiti močan JZ in razrukanost, tako da se držim kar malo pred grebenom. Ker je Erzo po postaji spraševal kaj se dogaja (z Megom sta nekje v smeri Senožeč, Ščuka pa nad Vremščico), mu je Boris povedal, da bova mal peglala Kovk, pol pa proti Nanosu. In to se tudi dogaja (čeprav je to peglanje precej grobo gore dole…). Jaz se zapeljem do Hublja in malo čez (ves čas bolj ali manj nad grebenom, v povprečju na 1000), potem pa obrnem in (tudi čez 40km/h) nazaj do starta. Vmes nekajkrat navijem in se (kot tudi prej v obratni smeri) predvsem izogibam zmajarjem in jadrilici, ki švigajo amo-tamo. Na startu sem na 900 in ker ne morem več nabrati, se odpeljem čez, upoštevajoč dopoldanska Megova navodila. Usmerim se na gozd nad Vrhpoljem (kamor pridem s 45km/h na višino malo pod 600) in tu res zagrabi. Naberem do 800, pol mi pa zmanjka in se odpeljem naprej proti Plazu (malo sem nervozen, ker gre ven, od hriba samo 10km/h in upam, da bo kmalu spet kaj zagrabilo). Tu dobim rahlo dviganje in se odpeljem naprej. Malo pred Gradiško turo dobim končno lepo dviganje, ki me dvigne nad greben, potem pa še eno lepo vrtenje pri Podraški turi (tabla) in to je to (PRVIČ PRKLOPU S KOVKA NANOŠKI GREBEN !! 🙂 ). Dohitel me je Boris, ki je sedaj tik za mano. Naprej gre ob grebenu z vetrom tudi do 50km/h direkt v hrbet počasi dol. Ker nisem prepričan, da bo na Nanosu kaj dvignilo (za nazaj je pa veter zame gotovo premočan), se pri lovski koči odločim in odvijem desno nad dolino in v pristanek na travnikih pri Škrlah za Podnanosom.
Zoranov let
Boris pristane kakšno minuto kasneje na sosednjem travniku.
Borisove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/806223
Še predno pospraviva, je Špela pri naju (neprecenljivo !) in odpičimo proti Uncu v Portus. Med čakanjem na prehrano Boris kalkulativno (s formulami in kalkulatorjem) potrdi moj legendarni izračun (ki smo ga obdelovali lani na poti na Storžič): 1 velika pica je cca 15% dražja na enoto kvadrature kot mala in se torej dokazano bolj splača kupiti 2 mali kot eno veliko… Na koncu se pridružita še Erzo in Mega z Emilom, da zaključimo današnji dan (ki očitno še ni bil “ta dan”).