Danes bo ta dan (pravijo poznavalci že zadnjih nekaj dni) ! Ampak danes pa bo ! In da ne bi kaj zamudil, kljub gužvi v službi vzamem prosto in ob 11.15 naložim Erza, ob 11.30 presedeva k Špeli in Borisu in z Megom iz Unca direkt na Lijak na start.
Start še (skoraj) sameva. Le nekaj tistih, ki imajo plane za celodnevne lete čez Kras do bogvekam, se pravkar mečejo v luft (Ščuka, Gorazd). Veter JZ, ni tako močan kot zadnjič (ni bučanja po okoliških gozdovih, piha pa ravno prav močno). Mega tudi takoj postavi in odleti, Erzo za njim, potem pa še Boris in nazadnje jaz (lepo hrbtno, prosim).
Lepo me vzdigne in hitro naberem nad greben in se odpeljem proti Zmajarski. Nekajkrat me požre in spet naberem celo do 1200. Več ne gre (pravijo po postajah tudi največji eksperti, ker je to višina inverzije, kar se lepo vidi, ko si enkrat tako visoko – tudi jaz sem videl, prosim), je pa treba delati, saj je kar živahno. Pri Zmajarski še enkrat naberem in grem proti robu, tu pa me začne močno požirati. Vidim, da je Boris odpeljal daleč ven (očitno se je naveličal te živahnosti ob grebenu) in ker sem že nizko, mu sledim. Boris uspe malo nabrati nad enim od kucljev, meni pa ga ne uspe posnemati in v položnem letu tonem proti Selu. Veter v hrbet je tudi 45 in nad tlemi je precej zrukano. Ko si izberem lep travnik na tej strani avtoceste pri izvozu Selo, poskušam pristati, pa me močan veter kar privzdiguje, tako da porabim dobrih 5 min, preden sem na tleh.
Zoranov let
Boris pristane kakšen kilometer naprej pri Potočah. Mega je že na Kovku, Erzo pa za njim (čeprav sem mislil, da je pri Zmajarski obrnil in se peljal nazaj). Skoordiniram se s Špelo, ki pride kmalu, ko pospravim (neprecenljivo !), potem pa še po Borisa.
Borisove fotke: /olc/index.php/forum/gallery/806224