Do Knežaka in v Bač in na ovčjo farmo in pozdravimo Megovega psa in mimo mlade ovčje mamice z dvema dvodnevnima backoma (Erzo: dvojčici) direkt na sam vrh po traktorskem kolovozu in vršnih travnikih (imamo dovoljenje od gospodarja od zadnjič). Parkiramo in pešaka še 100m do roba.

Piha Ok, oblakci šibajo, Erzo že postavlja, Mare in jaz tudi, Erzo odleti in malo zavjuga. Jaz ugotovim, da sem pustil instrumente v avto in gasa po njih in ko prihajam nazaj, Mare ravno dvigne in prevrne padalo v bližnje trnje. Naslednje četrt ure rešujeva padalo iz trnja. Pomagam mu ga postaviti in se pripravim tudi sam.

Mare lepo potegne in tokrat brez trnja odleti. Jaz takoj za njim. Erzo svetuje naj greva v desno na SZ rob in res tu kar drži. Mare malo drajsa sem in tja, jaz tudi in ko pihne malo močneje, celo naberem. Mare v močnem SZ vetru pristane pri Erzu, jaz pa še kar jadram in malo zavrtim in malo bolj zunaj nad konji spet naberem nekaj metrčkov, potem pa me spusti in pristanem pri njiju.

Zoranov filmček

 

Mare zadovoljen odlaufa gor na hrib po avto, midva pa medtem pospraviva padala (Maretov in moj novnov, Erzotov pa nov vsaj letos).

Gasa naprej. Na Šilentabor, ki je ob poti. Ko pridemo na rob, piha kot pr norcih. Sedimo in Erzo klicari po info naokoli (Ščuka je seveda odletel z Brestovice do Lijaka, prasec 🙂 …). Mega javi, da je na Strmci OK in da bo šel v zrak.