Danes je zgodnji pobudnik Erzo. Goljak. Skuša pravi da bo. Ura 11.45, sicer bomo prepozni na startu. Toplak me kliče, da ga poberem v BTC in ko prihajava na Vrhniko, ga Erzo kliče po telefonu, kje da je, ker bomo pozni. Na čostaji Logatec prisedeta Špela-logistična podpora in Boris. Nas je že pet. Erzo ugotavlja, da bo Mega  izvisu, ker je nekaj cincal (včeraj je rekel, da ima danes delo in ne more pod nobenim pogojem – danes je že v pripravljenosti z rukzakom). Odločim, da gre z nami in se bomo pač malo stisnili v LCju, saj je konec koncev samo 5 padal :-). Mega še nekaj filozofira, pa ga poklopimo po telefonu in čez nekaj minut naložimo na Uncu.

Pri Postojni ven in proti Pivki. Pa zabrni po telefonu Riba in Ščuka pove, da vidi ene čudno visoke karfijole nad Javorniki, zelo visoke (no, mi jih tudi vidimo… 🙂 ). In da on raje ne bi rinil proti Goljaku. Skuša že ve.

In že smo spet na Vremščici (Brrr 🙁 ). Poležujemo v senci in se ščitimo pred toplotnim udarom tako, da modrujemo s hladnimi teorijami, dokler ne pride Samsa s kompanjonom Tomom in malo zatem še Riba in Gorazd. Če nočem spet odpasti in scuriti, moram biti danes med prvimi, da mi kažejo pot.

Že čakam v pripravljenosti na startu. Piha šibko, pa še meša, pa še rahlo z desne (SZ), pa na momente od zadaj (S). V softshellu z mene teče kot v savni, izpod čelade mi kaplja na očala, pri hlačnicah mi teče od jajc v čevlje. Ampak čakam v pripravljenosti. Skuša malo provocira Mega naj potegne, potem pa potegne on in se odpelje ven desno in je že v curažni fazi. Potegne Mega in gre levo in začne nabirati. Potegne Erzo in gre za Ščuko in ko pride do Ribe, se je ta že malo rešil in nabira. Pa se odpelje tja še Mega, ker vidi, da tam res nekaj je, pa scuri skoraj do dreves. Gorazd z besedami pokoplje Mega in že je tam, kjer se vsi ostali nekaj matrajo. Pa gre Mega še malo ven proti letališču in začne nabirati in v nekaj minutah je visoko nad vsemi ostalimi… Preostali na startu (Toplak, Samsa s kompanjonom Tomom in seveda Delux, ki mu pomaga Špela), čakamo, da bo kaj vetra, ker piha kar nekaj, kar nekam… Na startu stojim že eno uro in sem se že skoraj scedil v lastne gojzarje.

Tomaž s težavami odleti, Delux elegantno, potem pa še midva s Tomom. Zapeljem se malo sem in tja in poskušam nabrati, ampak gravitacija je neusmiljena in po 11 minutah sem v pečici na letališču.

Pa prvi sem bil na startu, da ne bom ZAMUDIL IN DA BOM SLEDIL VODILNE :-(.  No, tudi Samsa in Tom scurita že više, ob cesti,

ostali pa so že v višavah, in se gibljejo v nekih nedoumljivih sferah :-). Šele dobro pospravim, pa je že Špela pri meni. Pobereva še Samsa in Toma in gor.