Za nadaljevanje sva upala na preostanek jate. Mega lahko šele popoldne (če sploh), Erzo pa navija za Vremščico (Skuša pravi, da bo…), nama se pa, glede na jačanje vetra, zdi, da bo bolje kje na Gorenjskem. Tablica pravi, da bo Gozd super in hecava Matejo, ki pa na koncu da košarico :-(. Ko se peljeva skozi Lj, pobere Mare na Dolgem mostu svoj avto in naloži Jona in spet se dobimo na britofu v Šmartnem. Očitno sva ostala sama. Gozd. Na pristanku pobereva čakajočega padalca (kar zagotovi potencialen prevoz potem gor po avto…) in na vrh. Cesta je v gradbeni fazi in uspemo se prebiti malo do pod kočo, kjer ga pustimo.

Z Jonom do starta. Mali bo najina zemeljska podpora in ima postajo in navodila od atija, kako mora ukrepati po najinem startu in nadaljnji odsotnosti. Veter je kar močan V in malo čakamo, da se umiri, medtem pa polimam raztrganino s Petriča.

Potem postavim in potegnem in na klosiča odletim (drevje desno…). Najprej kar ne morem nabrati, čeprav vrtim okoli in nad startom. Poskušam tudi na V joško, pa je precej živahno in razrukano. Za Gozdom na platoju tudi nekaj naberem, pa hitro spet izgubim. Ko se mi pridruži Mare, vidim, da mu gre bolje, ko je bil bolj zunaj in da začne lepo nabirati proti Kriški gori. Pa grem tudi jaz malo bolj noter k pobočju Kriške in počasi naberem do 1600. Malo se voziva sem in tja (najvišje do 1700), potem pa se bolj zunaj ( 🙂 še so močni spomini na Malo Poljano izpred par dni) odpeljem v smeri Preddvora mimo Tolstega. Mare se obrne in gre nazaj in bo uredil za avto in pobral Jona, jaz pa lahko kamor hočem. In se peljem kar naprej, ves čas daleč zunaj, občasno malo poberem in kar lepo drži. Ciljam kar direkt na Potoško, čez Kozjek imam še 1450, na Potoški 1200 (me pa požira in je čutiti), potem pa se usmerim direkt čez dolino na Možjanco. Na Možjanci imam samo še 1000 in nimam nikjer dviganja, naprej proti Ambrožu si čez gozdove ne upam in odvijem ven nad ravnino, kjer pristanem na travnikih pri Olševeku. Tik nad tlemi je močan J.

Ko pospravim, se javi Mare, da je že na poti z Gozda in po kratkem poležavanju ob cesti v senčki sta že pri meni. Uživancija brez obremenitev (no, razen prvega dela okoli Gozda, ko je bilo treba kar loviti in delati).