120627 Lubenice P763 13:41:31

Po včerajšnjem brezuspešnem nošenju padala na vrh Osorščice, je danes na poti domov ostal samo še let z Lubenic. Na poti z Lošinja čez Cres je to le majhen ovinek (po km…).

Okoli 13h sva pri vasi Lubenice in ustaviva se na šodrastem parkingu pred vasjo, kjer je start po Ukiju od lani (bolj varen pa to…, kot on spodaj ob poti 🙂 ). Veter je 3/5,1, JZ idealno. No štart se mi ne zdi tako idealen, ampak boljšega ni. Vročina je 30st v senci. Očitno je, da je vetra premalo za tako jadranje, da bi toplandal (kot sta lani Uki in Zdešar, pa še kdo) in je bolje, da grem s tamalim kompletom, ker velikega pa res ne bi tovoril od morja gor… Seveda pa to pomeni, da je še manj šans za kakšno nabiranje sploh. Najprej malo povadim, kako bom skakal čez kamenje, potem pa postavim zidek in čakam, da vroči fen pihne malo močneje.

Za hrbtno mi je premalo, zato potegnem kar naprej in sem v zraku. Grem desno ob grebenu pod vasjo, pa le nekajkrat vario malo zajamra, ampak generalno pa dol. Odpeljem se do Z roba in tu malo rukne, vendar premalo, da bi zavrtel ali poskušal nabrati. Obrnem nazaj v osrednji graben in počasi nad planotico Podlubenice, pa nad morje in počasi dol. Fenomenalen razgled in neprecenljivo doživetje,ko se spuščaš proti majni plaži na dnu uvale. Take panorame pa še ne :-). Malo zavjugam, da zbijem višino in naravnost na plažo. Sem že mislil, da bom malo prekratek, pa je lepo ratalo in med redkimi kopalci in praženci pristanem na belem produ. Ljudje zatulijo in zaploskajo (se kar fajn sliši…), jaz pa vržem vse s sebe in začnem pospravljati.

Sličica

Zoranov filmček

Prvih 50m gor me že skoraj vročinska kap (kakšno pijačo sem seveda pozabil vzeti s sabo – mi boš moral še nekajkrat ponoviti, Mega, da si bom zapomnil 🙂 ) in slečem vse, kar še imam na sebi, tako da potem naslednjo uro v samih gatah z (lahkim) ruksakom rinem po soncu in vročini gor (velikega po mojem ne bi preživel…). Ustavim se v vsaki senci. Od mene teče, kot, da bi bil na roštilju. Ga ni norca, ki bi ob 14.30 rinil tu gor. Ko končno pririnem v vas, na dušek spijem 2 radlerja. Ampak zadovoljstvo je pa enkratno in novnov !!! :-).

Leave a Reply