Mega danes ne, Erzo tudi ne (se mora pogovarjat…), Damjan ne, Mateja živi itak samo še za službo in izgoreva za delo, Mare je raztrgan med družino in delom… Manca se prijavi dopoldan v jato, Boris pa bi šel kamorkoli, samo da se bo letelo. Vleče me na Gorenjsko in ker je Manca zaskrbljena zaradi napovedanih popoldanskih neviht, predlagam Vover, ki je nekaj nižji, pa novnov za vse nas (kar je predvsem meni največji motiv).

Tudi ta cilj Erza ne premakne (res, da ga že ima, ampak bi bil vsaj letos nov 🙂 ) in ob 15.30 se dobiva z Manco pri britofu, malo kasneje pa pride še Boris. Z LCjem sva z Borisom spredaj, Manca pa nama sledi (da bomo neodvisni od drugih) do predvidenega pristanka pri Godiču.

Tu presede k nama in gor okoli hriba na start. Na startu piha idealno, mogoče malo z desne (2/4,2, tudi Ambrož javlja 3/4,5 in tam okoli) in ker se oblaki nabirajo, Boris kar spodbuja, da čim prej postavimo. Prvi je pripravljen, jaz imam tudi raztegnjeno, Manca pa cinca, da bi najprej rada videla, kako bo, ker ji ni samo za dol se vreči. Pa tudi uradni pristanek je daleč in še za dvignjenim pobočjem nad Tučno, direktno pod startom pa so pristanki redki in osamljeni (Erzu ni uspelo priti čez !)…

Boris lepo odleti in takoj malo nabere in se drži v desno ob pobočju Voverja. Nabere kakšnih 100m in se v širokem loku usmeri na pristanek, varno visoko nad kritičnim pobočjem pred ravnico.

 

 

Borisove fotke: /olc/index.php/catalog#si&flights&1036943&fphotos

Ko vidim, kako lepo je speljal, potegnem tudi sam, takoj naberem nekaj metrov in v desno. Tik pred Z slemenom me veter malo zaustavi (12-15 naprej), vendar držim višino in rahlo naberem, vsega skupaj kakšnih 50m in se odpeljem v desnem loku proti pristanku. V tej smeri je edini možni vmesni pristanek travnik na vrhu kritičnega pobočja na Tučni in ta se hitro bliža (mislim po višini, saj tonem, odkar sem se odlepil od hriba, od prvotnih -0,5 sedaj že z -1,5…).  Vedno bolj sem v dvomih, da bom zlezel čez, malo zavijem v levo, kjer je sleme malo nižje in so drevesa nižja in tam je tudi nekakšna poseka do ravnine, kar me reši. Tik nad drevesi zvozim in se zapeljem do travnika kjer pospravlja Boris.

Nebo se zapira z vedno bolj temnimi oblaki, vendar nama tu spodaj še ni  kritično, Manca pa se ne more odločiti. Čez nekaj časa javi, da bo peljala moj avto dol in sledi samo še kratek kurs dostopa in uporabe LCja.

Kmalu je pri naju in gasa v bližnjo gostilno na pijačo in jedačo in modrovanje o nadaljnjih korakih. Kamniške so vse temne in ne kaže dobro, na J Slovenije je pa sončno in baje jasno, pa nabija na ful (Slivnica 9/14 JZ, Kovk 6/10 JZ), tako da tudi Strmca ni zajamčena. Mogoče Sv.Ana ?

Ko zaključimo s prehranjevanjem, se Boris spomni na Špico in dan zaključimo z ogledom dostopa na ta start in ugotovitvijo, da vleče preveč vzhodnika za uspešen odlet… Novnov :-).