Nočni transfer iz Lj (22.30 v petek) do Niške banje (ob cca 11.30 v soboto). Več ali manj zrukani in neprespani se namestimo po sobah in apartmajih Veličković v ulici Srpskih junaka 33, malo pod hotelom, zdraviliščem in sploh centrom Niške banje. Malo se spoznavamo, saj nas je skoraj 30, Gašper Prevc se skoordinira z lokalci za prevoze in po drugi uri nas že začnejo transportirati na start.
Start razkošno velik, precej položen, z visoko travo v spodnjem delu in šavjem malo niže. Poznavalci (domači in naši…) modrujejo o vetru in bazah. Z opuščenega vojaškega letališča (kontrola letenja Niš), ki je točno v vpadnici starta, dobivamo info o vetru SZ 5/13 m/s, kar pomeni lokalno letenje in, zaradi črnih oblakov zadaj, ideje o preletih odpadejo. Končno začnejo najpogumnejši postavljati. Za sondo je Gašper, ki malo povjuga in scuri na uradni pristanek pod mestom. Potem pa seveda postavi Mega in še 2-3 naša. Mega lepo nabere, potem pa počasi še drugi postavimo, še več pa jih opazuje iz ozadja. Vsi bolj ali manj uspešno startajo, Edo pa se ne more odlepiti od tal in nazadnje prekine v šavju spodaj.
To pravim zato, ker jaz startam nekaj za njim, ko kar čakamo na malo vetra, da bi pihnil gor, pa noče in ko potegnem jaz hrbtno, ga imam krasno nad sabo, ko stečem po pobočju dol, pa me tudi noče odlepiti od tal in prekinem v šavju kot Edo. Ko se skoraj skuhan privlečem nazaj na start, začne končno spet malo pihati in predno spet postavim, jih še nekaj uspešno odleti. Postavim še enkrat in potegnem naprej in me na mestu dvigne in me zagunca in fajn dvigne, pa spusti spet skoraj do tal, potem pa le nekako odpeljem ven (tole je bil eden od tistih močnejših sunkov, o katerih so prej modrovali…). Potem pa slabi dve uri uživaškega jadranja sem in tja in bolj gor in malo dol in…. Vse okoli starta, ker so višje gori črni oblaki, do katerih pa si upa samo Micko (2500m) in Tom Slejko (2400), ostali manj. Počasi je dovolj in pristanem na uradnem pristanku skupaj s Slavko.
Zoranov let
Pospravimo in v sobe. Potem pa druženje s čevapi, pečenimi reberci na kajmaku in pijačo v restavraciji Gurmanova tajna (Mega, Lusja, Brane Zupan in jaz). S polnimi želodci in polovico puščenih čevapov, še skupinsko večerno namakanje nog v toplem potoku, ki vjuga skozi mestni park (nekateri so se celo kopali – Gašper npr.) do poznih nočnih ur.