Dopoldan spet gužva in ko pokliče Boris, najprej hočem odkloniti, pa me premami predlog Gorenjska+Špela (=zagotovljen šofer, da ne bo kakšne pomote 🙂 ). Mega bo kasneje kombiniral let z družinskimi obveznostmi, tako da na britofu naložim samo Borisa in Špelo in gasa pod Ambrota. Ker smo dobri po duši (pa tud mal preračunljivi) pogledamo, če kdo rabi prevoz in prijavi se edini, ki je tam (Miha Novak ?).

Gasa na vrh, obvoz mimo rampe do hotela, pa je tam vse mirno (preveri Delux, napovedan je JV veter), zato gasa še gor, pa namesto na desno na vrh Krvavca, kar naravnost na vrh Zvoha (z reduktorjem…). Tu tabori trop mladcev, ki naj bi delali že 14 dni športni objekt za deskanje po jezercu, vendar bolj tekmujejo v skakanju v vodo. Miha gre takoj postavljat padalo (baje bo prvič v življenju odletel z Zvoha…), Boris in Špela pa se gresta namakat v jezero (Boris tudi zaplava). V bistvu voda ni tako zelo topla in sam namočim samo noge vanjo. Miha odleti in direkt čez Kokro.

Postaviva še midva in ker ima Boris sredi postavljanja še en nujen opravek, sem hitrejši in potegnem v skoraj nulci+rahlo gor in odletim. Direkt na Potoško in nekje nad Z robom dobim lepo dviganje in navrtim na 2100. Potem pa naravnost naprej čez v ravni črti proti Potoški. Do nje pridem na 1300 (tik nad vrhom) in dobim močno zanešen in močan steber (+4), ki me odnese do 1800 proti Zaplati, tam malo zgubim do 1600 in nad Kozjekom dobim naslednje dviganje, ki me dvigne do 1900. Borisa ni  nikjer in po radju pove, da piha dol in da čaka na svoj trenutek… Od Potoške naprej vse skupaj deluje precej razrukano in je treba kar loviti. Mimo Storžiča do Male Poljane, kjer že precej izgubim (do 1500), pa Ob Tolstem spet lepo gor (ob grebenu lepo dviguje, vendar si ne upam preblizu, ker je veter kar močan (da me ne bi odneslo čez …). V višini koče pogledam skozi vrata, kaj kuhajo notri in obrnem nazaj. Kontra veter zelo zaustavlja in gunca (15), kar delno popravim z rahlim gasom in umikom bolj ven. Čeprav občasno fajn rukne gor, mi ni preveč všeč in se držim vedno bolj zunaj. Okoli Tolstega še malo naberem, potem pa daleč zunaj samo še zgubljam in se z enim dviganjem pri Kozjeku zapeljem do Potoške, potem pa direkt ven in na pristanek Preddvor.

Miha že pospravlja, pristane še Boris.

Ko vsi pospravimo, je tudi Špela že pri nas in na zaključno druženje (ne na kremšnite, ampak grmada in rumova bombica in radler in pir in kavica). Boris tja kar odplava čez jezerce, Špela pa se gre namakat medtem, ko se midva baševa in nacejava. Na koncu se pridruži še Sandi Kristič in spet nekaj lovskih zgodb od tu in tam. Fajn je blo, čeprav kar živahno od Potoške dalje…