Manca bi še, jaz tudi in hitro se organiziramo, da izven rednega programa dodamo še lastno dopolnitev. Mateja, Manca, Mega, Ratko in jaz z LCjem gasa gor do koče pod Blegošem (rampa 1. odprta, rampa 2. odprta… pa smo pri koči).
Mega se odloči, da ne bo letel in bo peljal LCja dol, midva z Matejo pa se uskladiva, da bo probala mojega Nuptseja, tako da jaz naložim lahko opremo, Mega pa nosi kot kakšen šerpa Matejin sedež (z mojim Rookom). Po zaslugi Mega, ki je stovoril večino teže na hrib (no, Ratko in Manca sta pošteno nosila vsak svojo…), smo kmalu na vrhu.
Piha rahlo z V in postavimo bolj postrani (se pravi: Mega postavlja, mi pa se pustimo streči 🙂 … Hvala Mega ! ). Prva poskusi Mateja, pa ji ne uspe spraviti Nuptseja lepo gor, tako da podre, potem odleti Ratko, pa jaz.
Malo neobičajno se počutim v tangicah z Rookom nad sabo, vendar se hitro privadim in potegnem ravno črto preko J slemena proti Hotavljam. Medtem starta še Manca, Mateja pa šele po nekaj poskusih… Ratko se usmeri bolj na desno in na pristanek pod Slajko, jaz pa direkt čez prvi planirani pristanek (pri tovarni Marmor, kjer je Manca pustila svoj avto) do travnika pri glavni cesti proti Gorenji vasi. Z lepo višino se pripeljem tja in pristanem.
Zoranov let
Ko pospravljam, je tudi Manca že na tleh, Mega že v diru z vrha pri avtu in na poti dol (škoda, da se je potem zgubil v množici gozdnih cest -se vidi, da ni bil njegov revir- sicer bi bil prej dol, kot bi mi pospravili). Tudi Mateja pristane, Manca pride po mene in na zaključno druženje v prijazno gostilno v Gorenjo vas ob gobji juhi in palačinkah (Manca še nazaj po Matejo, ker je Mega prišel iz povsem druge smeri 🙂 ). Res lep dan in novnov in 2x letos nov 🙂 Jupiiii !