Spet Erzo kliče že zgodaj: matra ga neizpolnjenost včerajšnje želje – Čedad. Najprej sicer malo nalaga, da sta v igri Goljak ali Lijak, ampak takoj se usmeri na Lijak, ker na Goljaku najbrž ne bi bilo pravega vetra. Zaenkrat sta zmenjena z Borisom… Kakorkoli, meni je prezgodaj (ob 11.30 planirani odhod), pa še ob 13h me delo baše (ko je že Mega skoraj za), tako da mi Matejina in Maretova kombinacija najbolj ustreza: smer Krvavec ob 14.30. Megi se ne da še enkrat na dolgo pot v naš konec in se odpove udeležbi in ostanemo sami trije.

Da ne bo prevelike zamude, poberem Mareta pri toplarni kar jaz, potem pa gasa pod Ambrota, kamor malo za nama pride tudi Mateja. Tu je sicer kombi, ki pa gre na Ambrota (se bo počasi treba navaditi na ta luksuz pri logistiki…), mi pa planiramo na Krvavec. Priklopijo se še trije padalci, ki jih tudi zanima na vrh. Po obvozu mimo rampe in do hotela. Ker kaže OK podaljšamo proti vrhu Krvavca, potem pa se v sedelčku odločimo kar za Zvoh. Na vrhu nekaj nakladajočih planincev, ki nas malo čudno gledajo, ko se pripeljemo. 6 padalcev in 8 padal in vsa moja krama – bravo LC !

Z Maretom postaviva na Z startu, oni trije na smučišču (povsod piha lepo gor), Mateja pa se ne more odločiti, kam bi postavila. Prijavim se za sondo in potegnem, malo za mano pa še Mare. Malo se matram in iščem naokoli, ampak uporabnega dviganja ne najdem in se odpeljem do hotela, tam malo lovim, spet nič, potem pa nad Ambroža. Tam končno nekaj najdem. Vrtim in nabiram in padam in tako naprej. Je ozko in sunkovito in slabše kot včeraj (ko je lepo delalo pod bazami), vendar uspem nabrati in se obdržati med 1500 in 1600. Više mi ne gre, drugim pa še manj, saj skoraj nobeden ne nabere nad štart.  Mare je nižje in se tudi bori in vrti, Mateje pa od nikoder. Nekajkrat vprašam po postaji, kje je in kaj se dogaja, pa ni odziva. Počasi imam dovolj in se odpeljem na pristanek, kjer pristanem točno po 1 uri.

Mare ravno odhaja gor po avto, ko pokliče Mateja in pove, da ni startala. Pri startu ji je lepo dvignjeno padalo sesulo in se je pri zaustavljanju malo potolkla, pri ponovnem poskusu na smučišču pa je že pihalo preveč s strani, tako da na koncu ni odletela. Žal ima ključ od LCja Mare, tako da  mora na drive & hike turo gor, Mateja pa uživa na večernih razgledih na vrhu Zvoha :-), dokler ne pride po njo. Potem pa še malo druženja pod Jenkovo lipo…

Erzu pa očitno tudi danes Čedad i bil usojen…

Erzov komentar leta: 1.let – prvič sploh pristal v Čepovanu in s štopom nazaj na štart

 

 

Erzov komentar leta: 2.let: ko prštopam s Čepovana – zakaj pa ne še 1x- 1h 20min od pristanka v Čepovanu ponovno v zraku – hvala mladi družini z Lokovca, ki me je peljala in počakala, da sem snel čelado in zložil kar treba, hvala Danilu Figlju s Trnovega, ki me je iskal po Prevali in zapeljal do štarta (potem ko se je vrnil da me pobere), ko mi štop ni šel in sem stopil do hiše čez cesto ter hvala Blažu za pripeljan avto k Anji.

 

Delux pa ni nič letel, ker ga ni na OLCju 🙂 …