Na šodru je že Erzo, s katerim se uskladiva še za Ulovko. Midva greva letet, končno logistiko pa bo zaključil Mirko, ki bo odpeljal Erza na koncu gor. Do križišča in z Erzovim busom gor še do kolovoza.
Na startu piha rahlo dol, občasno nulca. Postaviva in čakava. Erzo potegne nekajkrat hrbtno, pa mu ga vsakokrat tik pred zdajci sesuje…
Ko potegnem jaz naprej in laufam, odletim, vendar gre samo dol in se že bojim, da ne bom prišel do križišča. Malo pred travnikom le nekoliko zadržim višino in lahko še zaokrožim, preden pristanem na lepem travniku pred križiščem na frišnem dreku.
Ko nabiram padalo, tacam z enega kravjeka na drugega ob vprašanjih gruče otrok, ki so prišli od bližnje kmetije. Malo obrišem posrane štrikce in ko pospravim, prileti še Erzo (bravo, mu je ratalo !!) in me seveda preleti do naslednjega travnika ob cesti, kjer ga pobere Mirko.
Tam najbrž ni bilo dreka…
Na Lijaku pa se Damjan vrača z dopusta