Dva deževna in vetrovna dneva brez letenja sta mimo. Danes se obeta manj vetra, čeprav padavine niso izključene. Erzo pokliče dopoldne in mi predpiše vsaj en let z Ambroža za pomiritev (se kao šali 🙂 ), ampak jaz mislim, da danes res moramo leteti. Mega ne more pred 15h, glede na veter Zavrh ali Grmada (ampak Slivnica 6/10,2 SV…). Na Gorenjsko itak ne bi šli, čeprav se puca… Ko se slišiva z Erzom drugič, mu povem za cilje, pa takoj aktivira še Emila.

Ob 15.30 na šodru. Zavrh. Na Grmadi preveč  S in ni uporabno (sporoči tudi Mega, ki pa se mu na Zavrh ne da). Tako se odpeljemo proti Škorpijonu Erzo, Emil in Redstar in gasa z LCjem gor.

Na startu ne piha nič (no, ko pridemo, še pihne rahlo gor, potem pa izključijo na nulo…). Emil in Erzo se borita za pozicijo na startu in gazita en čez drugega, Redstar pa postavi malo nazaj za startom. Prvi potegne Emil in z rahlo ohlapnim padalom pri obratu potone daleč v poseko. Redstaru v prvo ne uspe dovolj dvigniti in mu pomagam postavljati v drugo. Erzo v prvo tudi ne dvigne dovolj in podre, da ne bi bilo kakšne štale. Ko postavlja na svojo staro mesto na levi, Redstar odleti (malo mu držim padalo, da laže zagrabi), potem pa še rešim okoli padala navito vrvico Erzu, ki drugič lepo dvigne in odleti (danes jaz opravljam Megovo viteško vlogo 🙂 ). Postavim še jaz, v brezveterju lepo dvignem naprej in odcurim proti Škorpijonu, kjer že pristajajo ostali trije.

Še najbolj se bori Erzo, ki že skoraj hodi po drevesih, na koncu pa mora tudi on na tla.

Tik za njim pristanem tudi jaz.

Ko pospravim, me Redstar pelje po LCja, potem pa še mal nakladanja z gobovim golažem pri Škorpijonu… Vsaj leteli smo…