Danes imam popoldne predavanje in moram biti v LJ do 15.30, zato sem že včeraj namigoval Erzu, da bi šli neko dopoldansko varianto. Napoved bolj mirnega ozračja je  v ZS Sloveniji in že zjutraj je krasen sonček od Bleda naprej. Potencialni cilj je bila Dovška Baba. Pokličem Deluxa, ki je za in ko pokliče Erzo nazaj, je tudi za.

Tako se z dvema avtoma dobimo pri Aljažu. Krasen sonček, brez oblačka, jesenska modrina, čudovite jesenske barve gozdov naokoli. Na pristanku že vleče dolinc (2,2/4,2) in Erzo malo zmajuje z glavo.

Z LCjem gasa po gozdni (pri rampi prvič preverimo naš ključ in dela 🙂 ), pa na koncu po kolovozu do planine Dovška rožca. Tu piha lepo po hribu gor, malo spreminjajoče, vendar ne premočno. Postavimo malo nad kočo in seveda Erzo potegne prvi.

Boris v prvo podre in ko potegnem jaz, mi nekaj vpije, da imam zafocljano vrvico. Vendar sem že v zraku in me lifne gor malo nad start. Malo gledam gor, malo se bašem v sedež in seveda grem stran od pobočja. Ko sem končno v sedežu in vidim, da je z vrvicami vse OK, sem  dviganje ob pobočju že izgubil in se peljem ven. Erzo medtem vrti nad startom in tudi Boris je že v zraku in jadra. Odpeljem se proti grebenu na desni, poskušam tu malo pobrati, pa ne gre, zato nadaljujem proti Mojstrani. Zgoraj ni premočnega vetra, čeprav je V čutiti, ko pa se spuščam proti Mojstrani, začne veter jačati. Lepo splaniram, da bom pristal na travniku pod Aljažem, pa je z vsakim metrom nižje dolinc vse močnejši. Kakšnih 50m nad tlemi se še komaj premikam naprej in občasno me celo rikverca ( tudi (-)5 km/h pokaže vario). Odločam se, ali odvijem, da ne pojaham drota (ki je izoliram, ni trofazna), pa me veter vseeno spusti in se odpeljem čez in pristanem na začetku travnika, daleč od Aljaža.

 

Ko pospravljam, pristane Erzo še bolj zadaj (kljub mojemu obvestilu po postaji, mi ni verjel, da je tako močan)

in čez nekaj časa še Delux.

Pospravimo in do Deluxovega džipa pri Aljažu. Malo sem že v časovni stiski zaradi LJ, zato se samo odpeljemo gor. Erzo izstopi na lokalne oglede, midva z Borisom pa do planine. Presedem v LCja, Boris pa se pri obračanju zatakne v leseni steber  in odtrga zadnjo luč. Silver tape je tu in Boris polima luč nazaj, potem pa jaz gasa dol.

Po slabi cesti res počasi dol, ko pa postane normalna, pa normalno. Ko sem že tik nad Dovjem, še rahel ovinek v desno, graben na levi in manjka rob ceste in zabremzam. ABS prime, oziroma nič ne prime, ker se samo speljem po šodru naravnost naprej in čez rob in se začnem kotaliti dol v graben. Slow motion. 4 obrati, dokler se ne ustavim. Naprej je pa še za nekaj nadaljevank zgodbe… Boris opazi špure, ustavi, vpije dol v razbitine, če sem OK. Pride do mene. Najdeva moj telefon. Odpovem predavanje in naj poizvedo za postopek ob nesreči na leasingu. Boris mi pomaga pobirati stvari iz razbitin. Odneseva rukzake gor. Pride Erzo z lokalci. Vlečna služba. Policija da/ne. Pravni nasveti znancev in kolegov kaj narediti. Policija. Podpišem kazen 300€ in 3 pike v zameno za potrdilo 0,00 alkohola. Vlečna služba začne vleči vozilo iz grabna v trdi temi po dveh urah čakanja.  Ko že skoraj pomrznemo in nekajkrat ponovno namestijo jeklenico in se nič bistveno ne spremeni, z Borisom gasa do LJ…

Hvala Boris, hvala Erzo za nesebično pomoč ves čas dogajanja !!!  Odpovedati sta se morala drugemu letu popoldne in Boris bi imel vsaj še enga novnovega 🙂