Danes bo na Lijaku super (tako Erzo včeraj, Mega pa že ves teden…). Zato zjutraj ob 8.00 obveščevalna akcija.

Ob 9.00 na Vrhniki Mateja, Manca in zaspani Erzo in gasa proti Uncu. Lusja bo pobrala Deluxa, mi pa Mega in gasa na Lijak. V Razdrtem se sluz in moča malo razkadita, mimo Kovka (piha idealnih 2,6/4,6 JZ) suvereno peljemo dalje v totalno meglo pod Lijakom, kjer samo natočimo vodo in gasa gor proti Zmajarski rampi, kjer pa bo, pa je že na poti jasno, da je vse v sluzu, zato odvije Erzo proti Grgarju, kjer je menda en start Fobca. Po okoliških cestah in vaseh na zgornjo planoto, kjer je sicer megla malo bolj redka (obilo različnih pasem krav, vsi se ful spoznajo na živinorejo…).

Ko se cesta pod mojim elektronskim vodstvom prevesi dol (kjer je očitno bližnjica gor, ki bi prišparala kar nekaj km in bencina), se ustavimo in gremo iskat start (brez padal seveda). Megovo strokovno znanje mu omogoči, da prvi odkrije nekaj, kar ni start (čeprav bi se mogoče dalo 🙂 …), zato pa nas Erzov telefonski posvet s Kantetom (ki je že na startu na Mangrtu…) usmeri naprej proti pravi jasi. Po spotikanju med šibjem, ostrimi kraški skalami in mešano avstroogrskoitaljanskimi jarki (ko je jasno, kam so obrnjeni, in da Lahi tu niso nikoli kopali rovov in da so to avstroogrski jarki  🙂 ) pridemo na pravo jaso.

Start je lep, ampak misel, da bi šel vso to pot nazaj po padalo, me odvrne od želje. Erzo menca, vidi se res še kar, upam, da bo pristanek dovolj daleč, da ne bo treba, pa me Erzo in Mega pobijeta, da je čisto blizu spodaj in seveda je Erzo za it po padala. Upam, da si bo med potjo premislil, ko se spotikamo nazaj. Brez hujših telesnih poškodb smo čez nekaj časa pri avtu in Erzo je vedno bolj za (čeprav ostali nismo).

Vendar (HVALABOGU !) vztraja in moramo še enkrat tja na start (medklic: če bi se prej pripravili in bolj natančno pogledali ortofoto ali GoogleEarth, bi zvedeli, kar vem sedaj: 1.nad grebenom je stranska cestica, ki prepelje mogoče 50 metrov nad start in samo malo odšetaš dol. 2. 50m pod razrito jaso, ki jo je odkril Mega in kjer smo skoraj obupali, je ogromna, krasna košena travnata jasa, dosti večja in lepša za odleteti, kot tam, kjer smo bili.).

Na startu midva samo stojiva, dekleta pa pod Megovim strokovnim vodstvom postavita padali (Erzo nova Mantra, jaz, kljub zgražanju, prežvečeno coto Obsession). Erzo potegne hrbtno in lepo odleti, ne vemo zakaj daleč v desno (nabiranje km…) in potem nazaj v levo, jaz pa za njim takoj, ko mi pripravijo padalo :-). Ko pridem iz šavja, vidim, da je vse bogato visoko in se tudi sam obrnem malo desno, potem pa nad Erzom direkt do Grgarja in na travnik tik pred vasjo (čez trofazno na klousiča).

 

Ko pospraviva, je zemeljska ekipa že pri naju 🙂 novnov !