121126 Vremščica P868 16:58:54

Napoved slaba, vreme slabo, ampak jaz vseeno gledam kamere. Aladin napoveduje JZ 20m/s na 1500 in zeleno in modro na 750 v spodnjih 2/3 Slo, ampak tam najdem nekaj suhih predelov in zdi se mi, da bi bilo vredno tvegati in iti na ogled: npr na Vremščico (ali pa okoli Pivke…) Pokličem Erza, pa nekako ni pri volji – se slišiva kasneje. Mega ne more zgodaj, bi pa šel za šoferja. Danes je Mančin ponedeljek, ampak bejba je vse naštudirala in ne vidi nikjer realnih šans (modro, pa zeleno, pa to…).

Pri odhodu iz LJ še enkrat pokličem Erza, da sem lahko na Vrhniki ob 14.15 pa se odloči za NE. Med potjo proti Vrhniki še malo gnjavim Manco, pa se ne da, ko pa sem mimo Vrhnike, nekje pri Logaški postaji, pokliče Erzo, da si je premislil in bi mogoče šel in kako to, da sem že mimo. Rečem mu, naj pride na Unec, pa se zopet odloči, da ne. Na Uncu poberem Mega in gasa mimo Postojne (kjer je še zelo temno in gnilo), pa mimo Razdrtega skozi gosto meglo (megla iz Vipavske se razteza še nad avtocesto) do Senožeč in gor na Vremščico na spodnji start.

Hladno je in piha, ampak ne zgleda brezupno. Medtem ko se preoblačim iz civilke, Mega že opravlja funkcijo lokalne vremenske postaje: 6-7 /10,9 idealno laminarno po griču gor. Najprej malo modrujeva, poskušam ga pregovoriti, da gre tudi on z mojim Nuptsejem, pa se ne da (on je danes šofer in asistenca in merilec in zemeljska podpora … 🙂 ).

Ker je veter res zelo konstanten in sem potreben, počasi privlečem robo na start in začnem postavljati. Najprej mi rata lep zidek in potem čakam na primeren trenutek, ko bo malo ponehalo, pa postaja javlja, da nič ne ponehuje. Vmes so močnejša obdobja 7-9, in kratka šibkejša 5-6, potem pa šibkejših sploh ni več, počasi vidiva, da manj ne bo in poskušam nekajkrat dvigniti, pa mi ga odnese sem ali tja (in mene zraven…). Mega potrpežljivo miri in postavlja Rooka, vmes pa meri veter z rokama, ki sta mu že zledeneli od mraza. Sonček gre vedno bolj proti obzorju v čudovito rdečo zarjo in mrak pada na zemljo. Meni pa še vedno ne rata, kljub vsem nasvetom (seveda vztrajam pri hrbtnem startu). Ko je mrak že skoraj zamenjala tema (17h) poskusim še zadnjič z rahlim potegom (kot mi je ob tako močnem vetru svetovano ne samo enkrat…) in mi rata !!!

Najprej me malo liftne gor, jaz pa se že v rahli mesečini usmerim naravnost ven in čez nekaj časa me začne počasi počasi spuščati, tako da brez problemov priletim do asfaltne piste letališča in tam pristanem v temi.

Zoranov let

Na srečo je Mega kmalu pri meni in mi z žarometi sveti, da pospravim.

Gasa po pisti (!) do izvoza z letališča in naprej skozi Senožeče proti Lju. Vesel kot radio. Če bi mi ratalo v luft prej, bi pa zagotovo jadral ko velik :-).

Leave a Reply