Napovedan krasen dan in res se že dopoldan začne v LJU kazati sonce (na Primorskem in Gorenjskem je sonce že zjutraj). Piha pa SV, okoli Krvavca so nizke baze, tako da Gorenjska odpade. Dragan Vidic je že včeraj priporočal odhod na Lijak.
Z Megom sva za, Erzo pa ima prvi dan v službi gužvo (sploh glede na to, da se je bolj pozno zbudil 🙂 ) in bi šel mogoče popoldan na Zavrh. Drugih članov ni. Najprej sva hotela z Megom prej, pa se mu je nekaj zabasalo in potem vseeno ob 13h odšibava z Unca direkt na start. Še ujameva razmere. Na startu poleg naju sicer le Valiča (testiranje Kmeta) in Nevidni/Ščuka/Skuša/Riba (ki sprašuje po Erzu…) in še kakšna dva, ostali pa že v zraku.
Hitro postaviva in startava. Mega kmalu nabere in odleti proti Zmajarski, jaz pa zelo potonem in se vlačim nad melišče skoraj pol ure, ko na koncu le naberem nazaj do roba in končno čez. Močni, ozki stebri, težko jih najdeš in še težje obdržiš. Enkrat končno najdem lepo dviganje Z od starta in naberem do svoje največje višine danes – 900m, potem pa spet lovljenje in iskanje in ko se vrne Mega nad start in začne toplandati, se tudi jaz odpeljem bolj ven in počasi scurim na pristanek k Igiju.
Zoranov let
Ko pride Mega, takoj gasa proti Lju, vmes pa debatirava o incidentu, o katerem sva sproti obveščana: Redstar alias Tomaž Trstenjak se je na Zavrhu obesil na drevo, reševalci že prihajajo, Mega pa se bo vseeno udeležil akcije vsaj toliko, da obesi vrv za lažje reševanje padala jutri…