Za danes je Lokovšek napovedoval sonce in “idealno” za osrednjeslovenske starte (ki smo jih planirali včeraj). Pa je jutro razkrilo meglo do podna in vrh baze okoli 800m. S Krima in Kredarice so kamere gledale na belo morje daleč spodaj, kamere spodaj (Limbarska gora, Trojane, Vače,…) pa tako meglo, da se še do ekrana ni videlo :-). Edino na Primorskem je nekaj bolje. Kar se vetra tiče, pa je povsod z višino močno naraščajoč Z. Z Erzom ugotoviva, da se še malo obrnemo v postelji in da bo kasneje konzultiral Gošteta.

Jaz do 12h itak ne morem nikamor, do takrat pa se bo že pokazalo kako in kaj…Pa se jata organizira ob 11h na Vrhniki in cilj Vremščica (me obvesti Manca, ki je vse preštudirala in postavila smernice 🙂 ).

Ko okoli 12h odpeljem iz LJ, so prvi leti že v teku (in nekateri tudi že zaključeni).

Mire me telefonsko ujame na J obvoznici, tako da naredim postanek na Vrhniki, da ga naložim in gasa na Vremščico. Ko se pritreseva na start, nekateri že pospravljajo. Megu je dosti curjenja, Kralj Vremščice danes ni zadovoljen s svojim kraljestvom.

Erzo in Samsa postavljata v tretje, Lusja se drajsa sem in tja (kaže da je najdlje v zraku in je nascala dedce 🙂 ).

Hitro postaviva, Mire odleti, jaz pa “vadim” hrbtni start. Prvič ga krasno dvignem in se kontrolirano obrnem in hočem odleteti v višave (nižave), pa mi kibici na startu vpijejo in kažejo na resen vozel. Podrem, Gorazd mi ga s težavo razplete, potem pa še enkrat potegnem hrbtno, ga elegantno dvignem, se obrnem, poravnam in lepo odletim (res, ne pretiravam, spet mi je enkrat ratalo – ravno primeren veter je bil…). Potem pa počasi, počasi sem in tja, raztegnjeno, kolikor se da, nekaj metrov nad drevesi, ker je vetra že dosti premalo, da bi kaj dvignilo in pristanem nad cesto, pri Erzu, Manci in Primožu Sili.

 

Ko pospravimo, so tudi Lusja, Tom Slejko in Andrej ob cesti, kmalu pa tudi Mega in Mire z avti. Jaz nabijam za Slavnik (že od prihoda na start naprej), pa me množično izžvižgajo, Andrej in Tom rineta na Gaber ali Osp, pa ju ostali izžvižgamo in na koncu pade odločitev za Strmco, kjer bo zagotovo že pojenjal veter.

Ko pridemo pod hrib, je prva trojka (Mega, Andrej in Tom) že ugotovila, da je gori še premočno. Erzo takoj predlaga rezervno varianto – Jakovico (ki bi bil OLC novnovnov -on pa ga je itak že nekoč odletu :-)… ).

Ko skozi Laze pripeljemo gor, je tudi trojka s Strmce pri nas in odtovorimo kramo na travnik, kjer piha – NAROBE ! Čez celo Slo piha JZ,Z, tukaj pa nam vsem v rit S. Modrujemo, dvigujemo trakce, ampak veter noče obrniti. Pa se provociramo, da ni tako hudo in da bo kmalu nulca in podobne lovske. Končno se Andrej pusti sprovocirati in raztegne coto. Da mu je ne odpihne naprej, jo trije držijo od zadaj in potem potegne v šprintu na 100m in mu gre celo gor, ampak kljub rekordu na 50m, ga padalo prehiti in se zvali po blatu in repi. Pa še ni dovolj blaten in poskusi še enkrat z dvigom v veter po hribu gor in poševnim tekom po pobočju, rahlo ločitvijo od matere zemlje, potem pa se na srečo spet povalja po mehkem blatu in ima dosti za danes (hvala bogu, nobenih poškodb in večje materialne škode). O tem je posnet tudi film, ki bo mogoče tu zraven prliman, kaj več o dogodku pa bi lahko napisal še kdo drug od prisotnih.

Potem nam ni preostalo drugega, kot da se gremo v Portus nažirati (no kakor kdo 🙂 ). Toplo druženje v hladnem dnevu 🙂 :-).