Danes popoldne ne morem, pa moram zato iti malo prej. Erzu je 12h prezgodaj, se pa nekako uskladiva, da je v današnjem Z (Krim 6/10) in megličasto oblačnem dopoldnevu, najboljša izbira Sv.Ana (če še tam ne bo premočno – v Logatcu pa že rosi in je vse zabito – poroča Mega v zvezi z varianto Slivnica 🙂 ).

Pa sem malo čez 12 pri cerkvici in kar nabija. V takem smo že pospravljali, ampak danes bi vseeno poskusil. Se preoblečem iz civilke in navlečem tangice in raztegnem coto in malo ravnam zidek in hrbtno potegnem in ga kot profesor dvignem nadse in ga ravnam in ne morem naprej, ker res nabija. Skoraj že mislim, da me bo rikvercnlo, pa malo poskočim v luft in me vzame. Pred drevjem me močno dvigne, potem pa po mm lezem naprej (5 v veter). Obrnem malo v desno in padalo pospeši, potem en zavoj v levo, malo piskne, potem pa v desno proti Podpeči in na letališče.

Ko pospravljam, se najprej zmeniva z Erzom, da ju (njega in Planinška, ki prihaja v goste) počakam. Ampak ko pridem do ceste, dobim prevoz za Preserje in me prijazna gospa (ki pozna vse padalce na Rakitni – Grimšiča, Štuseja,…) dostavi na P. Še 15 min pešaka do cerkvice in že imam svoj avto. Na poti dol začne rositi, veter na vrhu je enak. Ker se mi mudi, Erzu odpovem uslugo, da ju zapeljem gor (če ju počakam in zapeljem gor, je vprašanje, kdaj/če bosta odletela in brez avta na vrhu bi bilo mogoče malce nerodno…

No, izkazalo se je, da jih je bilo potem na Ani več (grupnjak 🙂 ) in da so se kar večkrat zapored zvrstili na njej :-). V dokaz Erzovi trije leti na sposojenem instrumentu (ker je svojega doma pozabil…)

Prvi