Za danes je končno napovedano malo lepše (s popoldanskim poslabšanjem) in z Erzom sva si na jasnem, da je treba zgodaj na teren. Plan je najprej Kovk (bo idealno, pravi Lokovšek že v petek in rezervira kombi za gor furat), potem pa projekti. S takim vrstnim redom bi zadovoljili Matejo in Mega (da bi odletela svoje in se potem vdala v usodo spoznavanja neznanih krajev Slovenije).
Pa zjutraj na Kovku nabija 7/10 J in Erzo sporoči, da je Lokovšek odpovedal združeno akcijo (ni več čisto idealno…), mi pa zato moramo NAJPREJ na projekte, potem pa kakšno standardno vzletišče (Lijak 🙂 ). Mega je svojo turnosmučarsko akcijo na Javornike odpovedal in se bo vdal v usodo, Mateja je pa tudi že v avtu in ne more nič. Na Vrhniki dostavim Modusa do Erza in ga žrtvujem (da ga bo zlorabljala njegova familija) v zameno za avtobus. Kljub zlizanim gumam, o katerih Erzo nabija ves čas, je žrtev vredna prostora za vsa dodatna padala, glede na zahteve terena in vremenske pogoje (= blato, sneg,…). Tako še Erzo naloži dodatna 2-3 padala in gasa do Unca, Mega vskoči in naprej do Razdrtega, Podnanosa in čez Vrabče ( Erzo: tu sem zadnjič odletel, veš Mega, na temle travniku,…. !!! ) do Štjaka.
Parkiramo avtobus med grobovi in na vršno glavo. Piha idealno gor, sonček sije, vse trdo od mraza in že postavljamo. Mega je čisto navdušen (=je celo on potegnil svojo Mantro iz lagerja, kar ni običajno). Prvi potegne Erzo in po skakljanju lepo zapluje v zrak, potem Mega tudi idealno odleti, jaz pa kot vedno zadnji (ampak tokrat z Rookom in sedežem – je daleč tja ven, pa šibje tik pod startnim pobočjem, pa vse je lepo trdo in na suho zasneženo…).
Mateja, ki se je “prostovoljno” žrtvovala za šoferja mi lepo pomaga postaviti in potegnem in laufam, laufam in se končno odlepim od tal. Kar nekam me požira in že mislim, da bom na prvi drevesni meji pod zasneženimi grmičastmi travniki gnezdil, pa me le dvigne čez in na naslednji plato. Tu sem spet čisto nizko in gledam rešilni graben na desno, pa le nekako obdržim višino (oba, Erzo in Mega sta tu samozavestno in z bogato višino peljala direkt čez plato…) in sem čez in potem levo ob pobočju do travnika spodaj, kjer Erzo že pospravlja,
Erzova 1.ponovitev in 1.ponovitev sploh
Mega pa ravno pristaja. Pristanem točno (na piko) v edini jarek na travniku.
Zoranov let = 3.ponovitev sploh
Spet en moj novnov !!!
Ko pospravljava z Megom, je Erzo že na cesti in naheca pravkar dospečo Matejo še za eno furo gor (bo dol, še predno bova midva pospravila, pa super je, pa sonček je, pa…). Ko čakava z Megom na cesti, Erzo pristane drugič (= 5.ponovitev tega starta… pravi on NAPAČNO !).
Erzova 5.ponovitev je v resnici 4.ponovitev = 5.let s tega starta 🙂
Zbašemo se v avtobus z zlizanimi gumami in na Lijak.