130121 Križ & Kikiriki

Ko Erzo pokliče, niti ne misli preveč resno, ampak jaz sem že v pričakovanju in predlagam Koreno (napovedan šibek J, JZ). Erzo je za in dobila naj bi se v Horjulu.

Ko vozim proti Brezovici, Erzo javi, da je na Vrhniki vse v megli in da v meglo ne misli. Res je, da bolj ko vozim proti Vrhniki, nižje je megla. Na Vrhniki vključim tablico in začnem iskati kakšne luknje. Na Primorskem spet zgleda bolj obetavno in predlagam Vremščico. Ko pride Erzo do mene, predlaga, da me pelje na moj nesojeni Križ (Materija), jaz pa potem njega na Osp.

Ko zapeljeva z Rabarkomande dol proti Postojni, piha (v nasprotju z napovedjo) rahla burja in vreme se ne boljša. Po ravnici so goste megle, za Nanosom pa luknja modrine. Ko peljeva mimo Razdrtega, je Nanos zunaj in Erzo ugotavlja, da bi se očitno dalo odleteti z vrha do Razdrtega :-). Tudi tu rahla burja, nad Vipavsko dolino kopice megle, na Kovku obrača z J na JV. Nadaljujeva mimo Vremščice (ki je zunaj, vendar je gori verjetno burja…) do Kozine in ven proti Materiji in gor proti Sv.Križu.

Ko parkirava, se hitro naštimava in Erzo že zagazi po hribu gor. Ko malo zapiha potegne trakec in razočaranje: piha V, kakšna 2m, ampak to pomeni 180 st kontra njegovemu uspešnemu startu. Midva sva računala na start proti J in potem okoli roba, ampak to je pa čisto s strani in … se predava. Jaz 5-tič (petič !) tukaj na ogledih …

Nisva izgubila veliko časa, pa sva že spet na avtocestu in gasa proti Kastelcu. Že malo za Kozino padeva v totalno meglo in mimo izvoza Kastelec šibava s punim gasom (no cijaziva se, kolikor dopušča megla…).

Ostane nama še zadnje upanje: Sv.Kvirik. Ko s spustiva dol do Rižane, pogledava pod meglo na razburkano reko, ki se kar preliva čez robove. Gor proti Kubedu pa sva spet v gosti megli. Ko prideva v Gračišče, se megla začne malo redčiti in ko pripeljeva na Kikiriki, ne moreva verjeti: vidi se dol do pristanka !! Edini problem je, da piha v hrbet = burja  (kje je ta J in JZ, ki je napovedan za ves dan …) ! V obupu greva na nasprotno stran, ki se spušča proti Movražu in skozi redko meglo slutiva pristajalna polja na dnu. Besno iščeva primeren kraj za odlet in res najdeva nekaj primernega (izkaže se, da je to dejansko travnik, s katerega je pred nekaj meseci kot prvi in edini  odletel Poje…) . Pripeljem kolikor se da blizu, potegneva robo in odlaufava na travnik. Ampak megla se kar malo gosti in ko gledava, kako bi se dalo odleteti, počasi ne vidiva več pristanka. Erzo že odpira rukzak in hoče postaviti, ampak megla se gosti in jaz sem absolutno proti. Poleg tega še burjica piha delno s strani, tako, da se tudi Erzo preda in pospraviva robo. Na poti v avto je megla že tako gosta, da komaj najdeva avto in tudi z uradnega starta se dolina več ne vidi…

Na poti nazaj se ustaviva na izviru Rižane in v naraščajočem mraku še malo občudujeva divjo reko, potem pa nazaj gor na avtocesto v totalno meglo in mrak… Sva pa imela stik s padalom…

Leave a Reply