Tudi Danes je kar sončno (v LJU) in podobne vetrne razmere (Z, JZ), kot včeraj. Na Krvavcu seveda še vedno SZ. Že zjutraj potipa Štusej, če se kam gre, ker bi on tudi. Ker še nimam konkretnih informacij, se odloči, da gre raziskovati po svoje. Pokliče s Strmce, da je premočen Z, na Slivnici močen V in gre naprej na Kovk. S starta opisuje razmere, podobne včerajšnjim, le da je baza mogoče 50m više. Mega ne more ob normalni uri in tako ostaneva sama z Erzom. Nobenega preveč ne mika Kovk (ali Lijak), zato se odločiva za projekte na Pivškem.
V Pivki piha J (kje je ta Z ?). Jaz sem sicer dopoldan preveril pri domačinih v Baču, če je področje poligona zaprto in so mi zagotovili, da ne, vendar ob takem vetru tam okoli nimava kaj projektirati :-(. Za začetek greva preveriti situacijo na Šilentabor, kjer na robu piha malo Z, močni sunki J in še malo V od zadaj za kakšen trenutek. V taki raznolikosti se ne vidiva in gasa dol in … kam?
Erzo najprej predlaga Gradec (kjer bova jadrala – če ne bo premočno/prešibko…), pa očitno ne pokažem dovolj navdušenja in takoj predlaga Srednji vrh nad Ilirsko Bistrico (ki ga je iz pozabe potegnil Damjan z nedeljskim obiskom 🙂 ). Zame bi bil to novnov in sem seveda za. Erzo še malo nalaga o alternativnih lokacijah, ki pa jih tudi sam ne misli preveč zares, tako da sva kmalu v Ilirski. Taktično greva h Gregorju Primcu po tel.številko (Erzo še vedno zapolnjuje vrzeli…), hkrati pa mu omeniva, kam greva in da bi mogoče potem on naju rešil, če bova odletela. Pa smo zmenjeni.
Gasa gor proti Sviščakom in na vrhu planote po planoti za grebenom do odcepa na Kozlek/Srednji vrh. Malo cincava, kaj vzeti, pa je na koncu jasno: Erzo I.klaso, jaz tangice s coto. 15min do vrha, kjer sva tik pod bazo.
Hitro postaviva, da naju megle ne bi prehitele in potegne Erzo in za njim še jaz. Veter je na startu idealen (kakšne 3-4m po hribu gor) in na mestu ga dobim gor, malo usmerim v levo proti smeri vetra in stopim v zrak. Zunaj pa je takoj jasno, da je J res močan.
Sledim Erzu na levo proti Kozleku z 14-18, ob Kozleku lepo naberem do grebena in naprej. Tu začne počasi spuščati in vedno bolj bremzati. Erzo obrne, ko ga veter popolnoma ustavi, jaz pa takoj, ko to vidim in nazaj na Kozlek. V to smer gre tudi do 50 in mimo Kozleka kar švigneva. Malo popravljava višino, Erzo se odpelje malo ven nad dolino (sledim izkušnjam mojstrov) in ga kar drži, mene v po pričakovanju začne požirati. Obrne nazaj k pobočju in jaz za njim (le s to razliko, da sem že 50m niže…). On pride nad greben in tam še malo vrti in se igra, jaz pa se pod grebenom že moram boriti. Nič več ne pomaga (spodaj je tale J bistveno bolj šibek). Odpeljem se ob pobočju proti Ilirski, poskušam zadržati izgubljanje, vendar generalno grem dol. Zadnje upanje je na Ahacu, ki pa se ne uresniči in odvijem ven nad dolino in pristanem malo pred Ilirsko.
Zoranov let
Pokličem Gregorja, ki obljubi, da takoj pride. Erzo na Ahacu medtem seveda nabira. Ko pospravim, je Gregor že pri meni in gasa gor po moj avto. Erzo že kakšnoh 200m nad hribom. Na poti dol se javi Erzo, ki je pristal (končno !) malo za Hoferjem na drugi strani Ilirske.
Erzov let
Poberem ga in še na zaključno druženje v kafič, kamor pride tudi Gregor s hčerkico, potem pa (po nakupu toplega kruha pri Šiptarju) gas proti Vrhniki…