Za danes je dobra napoved (pa JZ čez Slo). Dogovorili smo se, da gremo čim prej. Lijak ali Kovk, obvelja Kovk.

Erzo me naroči ob 11h na Vrhniko, potem pobereva Mega na zalitem Uncu (bo danes prvič letel 🙂 ) in do Anje, kjer se dobimo še z Tomom Slejkom in njegovim padalskim kolegom Andražem. Vsi se zbašemo v LCja in na start. No, na parking, ker zamet še vedno preprečuje LCju, da bi šel do konca…

Na startu smo sami, v zraku pa sta Valiča že sredi šihta :-). Postavimo. Erzo in Tom sta prva v zraku, potem manjše komplikacije (Andraževo sesuto padalo in zafeclane vrvice pri mojem startu – oba imava popravca) in končno sem v zraku. V zraku razrukano, močna dviganja in padanja, ne veš, ali bi bilo bolje pri grebenu ali bolj zunaj. Jaz motam bolj okoli starta, Erzo, Tom in Andraž gredo proti kotu, Mega v začetku blazno nabere in se odpelje daleč ven nad dolino. Naberem največ do 1200, ko pa se odločim mimo Podrte proti Hublju, me naenkrat tako močno požre,  da se odpeljem kar nazaj proti pristanku, že iščem vmesne pristanke nekje proti dolini, ko le dobim dviganje, ki mi pomaga spet do 800, potem pa nad pristanek in po slabi urci pristanem zraven Mega.

Mega malo čuti roko, Mateja pa sporoča, kako je bilo na današnji kontroli – oklep so ji sneli :-). Pospraviva in s Tomovim avtom gor po LCja, potem pa kar čez Ajdovščino po Erza in Andraža.

Nič preveč lepo letenje :-(…