Danes se prvi oglasi Tom. Po detajlni analizi gradientov, smeri vetra, predvideni osvetljenosti tega dela planeta Zemlje in še neštetih drugih faktorjev je nastavil enačbe in ven je padel rezultat: Ambrož in Karavanke. Jaz sem seveda za (nisem bil v domačih logih in svoji padalski zibelki že xxx časa…), Erzo se pod težo znanosti in dokazov (sprva) brez pripombe podredi izbiri. Panika je za čim prej (potem je namreč možen povečan razvoj Cu-jev in morda celo nastanek CBjev in posledično neviht, izračunan šibek veter JZ trenda po nadomestil res velik gradient).

In se na pumpi v Vodicah (da bo en avto na voljo za povratek iz Kranjske gore…) Erzo presede v LCja in na pristanek, kjer ob cca 11.30 že čaka Tom (ki se baše z ogromnim sendvičem -> let bo še dolg 🙂 ). Ker piha kar konkreten Z, nam ni preveč všeč in malo modrujemo kaj storiti…

Gasa gor na Ambrota, kjer piha Z močno (OK). Gremo do Zgornje poseke, vendar je parking zabasan z 1,5 snega (no v bistvu parkinga ni), pregaženo tudi ni na start (te podatke je Tom pozabil vključiti v enačbe 🙂 ), tako da se raje vrnemo dol na Ambrožarja in se naštimamo na asfaltu, potem pa samo za končno postavitev zagazimo v blato pod robom.

Potegne Tom na robu, pa Erzo (s popravcem), pa jaz (brez popravca). Najprej mislim, da me bo kar na koncu travnika prizemljilo (onadva seveda odletita ven lepo in že vrtita), potem pa le nekako pridem okoli roba nad drevjem do sprednje glave in začnem tudi jaz vrteti. Vsi pač vrtimo, eni v levo drugi v desno, pa pol obratno, pa malo tu, pa malo tam (vse locirano med Apnom in Ambrožarjem). Je kar precej razrukano in sunkovito in ozko, ampak nekako le najdem in navijem na 1400 (nad Zgornjo poseko: prvič z Ambrožarja 🙂 !!) in sem ful ponosen, ker sta onadva celo pod mano (za nekaj minut…).

Tom se odpelje proti Z in scuri skoraj do podna za Grajcem in se nekako spet pripelje na sprednji rob pri Apnu (ne vem kako !?) in začne znova. Erzo je na cca 1400, ko se odpelje proti Slemenu, pa se mi zdi, da ga kar dviguje, ko grem za njim. Mene pa ne. Postajam nervozen, ker kar tonem nad osrednjim grabnom. Erza ne vidim več, ker imam opravka s seboj  (se je umaknil v Lukenjski=Drekov graben in tam nabira…). Poskušam proti Štefanji, pa me pred Kopo kar ustavlja. Ko mi je jasno, da ne bom več prišel nazaj proti Stiški (da bi pristal za Grajcem), pa tudi do Štefanje ne, se vržem čez sedlo za Kopo in tu me požira z -4,5. Pa ja ne bom kar v gmajno zaružu… Končno se padanje le malo umiri, celo par metrov se dvignem, dolinc nažiga na polno, ampak do travnikov na dnu doline pred izhodom iz Kokre ne pridem niti pod razno. Izberem si travnik na pobočju spodaj (kasneje Damjan pove, da je to njegov pristanek 🙂 ) in ob srednjem razmetavanju pristanem (in se začnem smiliti sam sebi…).

Povem, da sem na tleh, Erzo pa s 1600 vozi čez Možjanco proti Z. Za piko na i še Tom pove, da je tudi nabral na 1600 in gre čez (“kje je Erzo,…aha, ga vidim na Zaplati,…grem…”). Onadva naprej, jaz pa pakiranje in šetnja v dolino.

Na cesti v smeri Jezerskega 10 avtov, dol nič. Končno pripelje razkliman picup neznanega porekla in v njem 2 neobrita tipa z razmetanimi motorkami, štriki, zajlami … scena za film Motorka 6… “Ti samo uđi, mi idemo na Loka”… pa sem not. Do križišča v Visokem me ne razsekata (oz.razžagata) in sem zunaj za naslednji štop.

Prvi avto ustavi: študentje se peljejo domov s predavanj: Kmetijska šola v Naklem-Biotehnični faks (?). Vozi luštna punca, ki je začela baje voziti blazno umirjeno (zaradi mene, da se ne bi prestrašil, ker baje sicer vozi dokaj divje). Ko povem, da sicer letim s padalom in kako to, da tukaj štopam, takoj doda gas in gume zacvilijo okoli ovinkov, ko svoja sošolca (bodoča visoko usposobljena lastnika kmečkih površin) skipa doma. Mene pa bo potegnila pod Ambrota. Punca sicer rada divja z motorjem in jo kmetijstvo ne zanima (?), se bolj ukvarja z glasbo in TV in to. Pa “na zdravje glejte” mi še reče in se predstavi kot Jasna. Kmet zarukan, še ne štekam in pravim, da pazim, kolikor se da (in si malo pomasiram bolečine v kolenih in hrbtenici)  🙂 !!. “pa z Boštjanom delava skupaj, bomo imeli večji rating…” in mi potegne, da je rekla “pa Na zdravje glejte”, ne na zdravje 🙂 🙂 … in pripelje do pristanka točno v trenutku, ko Erzo pristaja v gnojnici na povratku s turneje na Križki gori. Z zanimanjem opazujeva njegov pristanek, potem pa se zahvalim Jasni Kuljaj za prijazen prevoz in obljubim, da bom pogledal v petek naslednjo oddajo Na zdravje (me pa bolj zanima, kako ona zgleda v tej oddaji kot Boštjan Romih), saj sem jo doslej videval največ po 1/2 minute (preden sem preklopil kanal…).

Pomagam Erzu pospraviti in gor po LCja in dol do Toma, ki je tudi pristal

(ne moreš, da verjameš, kako temu tipu vse rata 🙂  – vir: Erzo+Zoran – pa še sendvič z začetka zgodbe je bil upravičen 🙂 ).

Erzo hoče domov spuščat zmaja z otroci, jaz pa naprej…

Erzov komentar leta: Smo šli gledat zakaj noben ne leti s poseke. Gor je zima: ni placa za parkirat, ni zgaženo, vse zalito s snegom vključno s štartom. Je moral bit dober kar Ambrožar.

 

Tomov komentar leta: Logisticno odlicno izpeljano :), hvala jata.
Sicer pa v luftu precej pomladansko z precej prekomernega razvoja v hribih, sicer bi slo dlje (na dobrco, ali pa na SV za nazaj..).
Sicer pa lep dan 🙂
PS: hvala tistemu zeleno-crnemu niviuku ki je scuril na poti na dobrco da sem se pravocasno obrnil 🙂

Komentarji (3)

• 1.Gregor Žilnik : dobro sva drgnila po Storžiču in okolici, ko bi videl kako je bil šele Stol črn in kako je cvetel TCu cvetača je šlo povsod samo gor vsaj 4m/s 🙂 [10.04.2013 19:39]
• 2.Robert Hiršel : Bravo,lepo nabiraš km,ha,ha… [10.04.2013 20:36]
• 3.Zoran Gaborovič : Čestitke, teorija je (v glavnem) držala 🙂 [10.04.2013 21:55]