Danes prvi pokliče Tilen Čepar (ki je včeraj “izvisel” za Smuk) ?! Bi šel na Lijak testirat padalo. Erzo je bolan in misli, da bo danes preskočil. Potem pa me pokliče Ščuka, ki pove, da bo na Lijaku idealno in vabi, da pridem(o). To je pika na i in dogovorim se s Tilnom.

Seveda je Erzo obveščen o tekoči situaciji in tako se ob 12.15 združimo na Vrhniki.

Čepar gasa do Lijaka in naprej v Gorico do Pjakovskega, da prevzame testno Delto2. Od zadaj nas gor čisto na start zapelje kar Toni. Množica Čehov/Slovakov/Poljakov postopa po startu, kjer piha kar močno, tako da trenutno nihče ne starta.

Postavimo: Erzo v luft, jaz malo za njim, potem pa še Tilen. Jaz se spet bašem v kokon (mi gre že bolje 🙂 ), malo zgubim, pa potem nadoknadim in naberem nad greben. Erzo in Tilen izgineta v višavah, jaz pa se srednje matram, da naberem do 1100. Stebri ozki in močni, ko pa padem ven, precej višine izgubim,… in tako naprej. Največja višina okoli 1300, grem proti V, pa zaradi močnega izgubljanja spet nazaj proti res močnemu Z (8-12km v veter brez gasa). Občasno nabiram tudi daleč zunaj nad dolino, grem mimo Danijela in ko padem pod 800 spet nazaj. V bistvu je nescurljivo, samo za kam lepo odleteti pa zame tudi ni… Po 2 1/2 h pristanem na uradnem pristanku.

Pokličem neodgovorjene klice in zvem, da je Erzo že doma v bolniški postelji (scuril pri Vipavi, ko je šel na Kras in štop domov),

Tilen scuril nekje pri Štanjelu.

Pospravim, do Igyja in kmalu pride Toni s Tilnovim avtom, ga dostavim nazaj domov, potem pa po Tilna k Anji (dobil štop) in gasa na Vrhniko.