Po včerajšnjem dežju se dopoldne začne delati krasen dan. Najprej se z Erzom slišiva zgolj informativno, ko se pa dan pospešeno začne lepšati, rata panika, tako da moram takoj odlaufati z delovnega mesta, pozabiti na Mega (ki se lahko sprosti šele čez debelo uro) in gasa na Železniško na Vrhniko.
Tu vsak na svoji strani hiške čakava drug na drugega (izgubljenih 10 min…) in potem z LCjem gasa na Slivnico – Malina & Co. so že v zraku…
Oni so res v zraku, pa zaenkrat ne previsoko. Ko začneva postavljati, je veter super, ko sva pripravljena, popolno zatišje. Malo čakava, potem pa potegnem in startam in z globoko bolečino scurim z grebenjem po vrhovih dreves za vsako sekundo podaljšanja.
Zoranova curaža
Pospravljam in gledam kje je Erzo. S strahom po postaji vprašam, če se je hudič pobral, pa nejasno odgovori, da se nekaj matra… Torej je pobral in ga že ni več :-(… Mega medtem pride na bencinsko in ko se hočem naložiti, se mi obraz razleze v nasmeh, razočaranje izgine in preplavi me olajšanje. Notri že sedi prištopani Erzo, ki je tudi scuril 🙂 kot se spodobi :-).
Erzova curaža
Mega gasa na vrh.