Za drugo rundo taktično čakamo, da posije sonček. Mega viteško asistira in baje ne čuti potrebe po letenju (vendar je še en drugi baje, namreč, da ga baje roka spet močneje boli – vzroki niso znani, noče nič priznati, kaj je motovil, da se mu je poslabšalo (?)…).

Ko končno posije sonček, tudi veter bolj prav pihne po startu gor in potegnem in sem v zraku in takoj zamotam in ekspresno naberem do 1500 ! Erzo je potegnil malo za mano in je spodaj, potem pa naenkrat dobi nekje pospešek in je že nad mano (pa ne veliko, se kar dajeva tamtam).

Naslednjih 20 min mu poskušam slediti ven na odprto, pa na Z sleme, pa spet proti startu, pa spet na Z sleme, kjer proti koncu padem ven in začnem curiti, on pa počasi nabira in izginja v višave. Niže kot sem nad slemenom, bolj me bremza močan Z (grem samo še 3, 5,10, 5 … naprej). Ko je že nevarno, odvijem bolj stran od pobočja in se na 800 že poslavljam od nadaljnjega letenja… Pa naenkrat zagrabi in ostro namotam in se odpeljem na 1800 nad vrh Slivnice.

Razgledi na razlito živo srebro Cerkniškega jezera in še malo bolj oddaljenega Planinskega polja so fenomenalni (tako visoko še nisem bil tukaj, sploh pa ne ob takšni hidrografski situaciji 🙂 ). Odločim se odpeljati v smeri Blok (tu so bogati pristanki, za Erzom na S si pa itak ne upam – pa še pojma nimam, kam je odpeljal med mojo curažo). Erzo po postaji potrdi mojo izbiro in že vozim proti Blokam. Vmes mi 2x malo piskne gor, počasi pa zgubljam in sem kmalu na 1200 nad Novo vasjo. Tu dobim nekaj dviganja, vendar me nese z vetrom 45, tako da ne morem fiksirati dviganja in curim naprej proti tlem, ki so hitro blizu (saj sem tu 300m više, kot bi bil v Cerknici…) Pristanem na razkošnem travniku malo pred Studencem na Blokah.

Med pospravljanjem potipam, kje je Mega in čeprav je že na Uncu, me pride iskat (zlat je !! 🙂 ) in me transportira na Slivnico po LCja.

Čudovit pozen popoldanski prevoz v sončku v dolino. Vesel kot radio. Erzo pristal pri Trebnjem…

Erzov komentar leta: V bistvu zamudili ali pa tudi ne. V prvo se vrževa v preteženo pokrito pokrajino, 15 minut potem, ko Mikelj in Erbežnik pobereta. Mega je zaslužen, da smo ponovno na štartu. Odločen sem počakati DOVOLJ sonca, ki res pride. Čeprav naju takoj lepo nabije, pa je nad štartom kar precej vetra. Ko le poberem poskušam skakati od velike baze do velike baze, ki mečejo senco naprej, vmes pa je po tleh le malo sonca. Tako slalomiram, dokler ne poberem premalo in padem v senco.——– Otroci v vasi so navdušeni nad mojim pristankom, tastari pa ne, saj se poskrijejo. Tako moram peš skoz vas, namesto da bi se za moj prevoz dogovoril med zlaganjem opreme. Štopam 17:35-18:00, ko si želim priti le na vlak v 5 km oddaljene Trebnje. Odreši me Primož z Mavčič, ki ustavi na karton padalca, saj sicer štoparjem ne ustavlja. Ko predam Čerčku v nedeljo zaplenjeno UKW, me odloži na Barju 18:35, da moram tu na črpalki ogovoriti pravega in sem 19:15 na Vrhniki.