Danes je zadnji lep dan pred napovedanim poslabšanjem, veter JZ in zjutraj se res blešči sonce. Je pa napovedan malo močnejši veter. Manca lahko šele po službi, Megu tudi ustreza ta čas, Erzo pa kar ne bi šel – mogoče okoli 15h.
Ob 14h zbor na Vrhniki, ob Manci čakata še Mirko in Erzo, ki še kar (navidez) cinca. Zbašemo se v Erzovo limuzino in gasa na Unc po Mega in mimo Strmce od zadaj na Kovk. Manca sicer jamra, da bo močno in bomo ostali leteli, ona pa ne, ampak ko pridemo na start, je tu zbor zmajarjev (izpiti), ki čakajo, da se nabijanje vetra malo zmanjša.
Tako naslednjo uro ne starta nihče, ne oni, ne mi. Potem se za spoznanje umiri, tako da zmajarji začnejo startati, mi pa še vedno modrujemo in merimo veter (5,7,6 /12,13…). Ko že skoraj obupamo, pride Damjan Pregelj s čredo svojih tečajnikov (večina prvič na Kovku…), ki po kratkem brifingu začnejo suvereno postavljati. Tudi Mirko malo handla padalo in ga mimogrede obesi na bližnji bor, tako da je kar treba nekaj dela in plezanja in Megova žagica, da ga spravijo dol…
Nekateri tečajniki začnejo dvigati in premetavati padala po startu in jim končno postane jasno, da je le premočno. Tako nam mine še druga ura. Končno se začne malo umirjati (ampak samo malo, vmes še vedno prbije) in Manci je dovolj in začne postavljati. Tudi tečajniki se malo zmigajo in ko prvi odleti, to nakuri Erza, ki hitro postavi in odleti. Potem še nekaj drugih, pa Manca, pa Mirko in še jaz. Po vseh tečajnikih še Mega (pred Joštom in Gradiškom, ki mu je Jošt prinesel popravljenega Rooka od včeraj). V zraku nas vse lifta gor če 1000, proti vetru vzdolž grebena se pomikamo zunaj mimo Podrte in Hublja proti kotu z 10-15. Vsi visimo zgoraj, ne da bi se bilo sploh treba truditi. Erzo poskuša čez kot na Čaven, jaz obrnem in nazaj (v to smer gre do 35). Erzo vabi Manco in Mirka čez dolino proti Nanosu, jaz se pred Podrto s 1200 usmerim ven in ciljam na tablo. Lepo drži (-0,5). Manca in Mirko prideta malo nad Plazom na pobočje, vendar jima ne uspe priklopiti, ker niže skoraj ni vetra. Jaz jih tu nekje dohitim, pridem bogato nad njima nad Plaz in se samo zapeljem do pobočja in gre naprej ob grebenu rahlo gor. Pri tabli še naberem nad greben, in za Erzom. Žal pa takrat vse ugasne in s planiranjem rinem še malo naprej, potem pa nazaj in tesno ob pobočju mimo skal do Gradiške ture in nazaj na Plaz, potem pa direkt ven proti Zemonu. Pristanem malo pred Zemonom na pokošenem travniku, kamor me vabi s tal Manca…
Pomaga mi pospraviti, potem pa še oba pomagava Gradišku, ki pristane malo za mano. Kmalu sta Erzo
in Mega pri naju in vsi se zapeljemo do picerije na V Vipave, kjer že čaka Mirko. Še sladoled za sladek zaključek sladkega večernega letenja, potem pa gasa proti Lju…