Zjutraj Manca nepričakovano sporoči, da je v Izoli (očitno je Adonisev glas iz daljave prevladal in jo obrnil za 180 stopinj sredi noči…) in da je doli sonček. Ker sem jaz določen za današnjega padalskega stratega, seveda to lokacijo hitro vključim v kalkulacije… Mega je za, Erzo se ne javlja na vztrajno zvonjenje, Manca čaka, da pridemo dol. Plan A je KP->Poljane, potem pa Gaber ali Socerb ali sprotna improvizacija, saj je v višavah napovedan S, v sredini pa SZ, ki bi potem naj obrnil bolj na Z, pri tleh pa JZ že kmalu, vprašanje kaj bo zares….
Mega udeležbo prekliče iz osebnih razlogov, tako da mu na Uncu samo predam včeraj pozabljene stvari in naprej proti Kp. Vmes se slišim še s Slejkom, ki gre z Andrejem in ekipo plezat v Vipavo in planirajo popoldanski let s Čavna (Kucelj). Mogoče pa se kako skombiniramo…
Pri Kp se dobiva z Manco, zapeljeva njen avto na pristanek in z LCjem gor na Poljane. Start zanemarjen, nepokošen, brez trakcev in še moker povrhu (od ulivanja zadnjih dni in pretekle noči…). Piha pa lepo gor (rahlo z leve – SZ), kot tu še ni nikoli ob naših obiskih. Ne glede na goščo se takoj odločim za start, Manco pa mine, ko si od blizu ogleda start.
Pomaga mi postaviti coto in potegnem in odletim. Za jadranje je premalo vetra, zato se samo odpeljem na pristanek v metrsko travo.
Zoranov let
Ko pospravim, je Manca že pri meni.