130603 Slavnik-Grmada P1007 17:22:22

Manca je polagala vse svoje upe v današnji dan (saj je že predolgo hodila za statista na starte in pavzirala). In da ne bi kaj falili, je seveda izbrala Lijak, kot najbolj zihr varianto za izpolnitev želja (potrebe). Ob 1.20 na Vrhniki v LCja Manca in Erzo in na Uncu Mega in brez kolebanja direkt pod Lijak.

Med potjo veter SZ, na Kovku 8/11 burje, ampak Lijak mora bit, ker vedno JE. Zgoraj nad startom črnina in vse pokrito, piha ven iz Lijaka. Nekaj tujcev sicer pospravlja robo po letenju (?), domači in ostali pa sedijo in čakajo, da bo. Pa ni.

Posvet jate: gremo na Trstelj S (na S pobočjih sije sonček), pa Erzo ga še nima. V trenutku, ko se odpeljemo, pokliče Ščuka/Riba/Skuša/Nevidni/Klokan da Slavnik kliče in da garantirano BO (bo šel tudi sam gor, če nas ne bo…).  Pod viaduktom pred avtocesto se ustavimo na drugi posvet: Trstelj (kjer še vedno sije sonček) ali v obljubljeno (neznano) deželo ? Vključimo logiko, ki pravi, da če bo Slavnik zajeb, ostane še vedno Socerb (ki mora bit še do noči). Erzo se odpove 1 kom.garant novnov-emu za zveličanje neznanega in že drvimo nazaj na Razdrto-desno Kozina-cikcak Prešnica-šodr in zabremzamo ob uradnem pristanku v idili  širnih kraških travnikov pod Slavnikom.

Peter ustavi minuto za nami. Pristop v LCja in po ostankih ceste gor na Slavnik, naprej okoli Grmade in parking. Poševno gor na travnik in že postavljamo. Piha rahlo gor ali nič. Še vedno smo skeptični.

Peter potegne in zavrti pod oblak. Erzo s popravkom za njim, Manca in jaz ob budnem viteškem nadzoru in potem še Vitez.

Ko se bašem v sedež, si zbijem telefon s prižganim FlyMe iz kokpita in ga ujamem v naročju, ga zadržim z zobmi, da snamem rokavico in odpnem zadrgo in vtaknem v žep in potem lahko začnem JADRATI. JADRATI z veliko, ker naslednjo uro navijamo, jadramo sem in tja in ven pod oblake in ob pobočju in uživamo, da se vsem smeji. Ko se plohe od zadaj (smer Učka, smer Ilirska) začnejo približevati in ko se nad nami nabere res ena grda črna gmota, se odpeljemo ven in pristanemo. Manca, Mega in jaz na uradnem.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo in Peter malo naprej od letališča Črnotiče.

Erzov let

Erzov let

Mi trije pospravimo (jaz imam še manjšo čistilno akcijo mojega bivšega lepega, skoraj novega zica), do Podgorja s Petrovim avtom, kjer skipava Manco in tovor in počasi in previdno gor (Mega res vozi z občutkom). Nazaj grede razloženo naložim v LCja, pa do Črnotič, kjer poberemo še Erza, predamo Petru avto (in ga preveč ne hvalimo za odlično izbiro – da mu ne stopi v glavo…) in se vsi veseli kot radio poslovimo.

Še manjši nakupovalni pohod v Tuš-Kozina pa naprej (nazaj) proti LJ (LJU). Danes je bila pa res TAPRAVA IZBIRA (da smo se pustili zapeljati Ščuki 🙂 ).

Leave a Reply