Po Erza, ki potrpežljivo čaka na bolj ali manj mokro usodo ob pogorišču pred Petrinjem. Seveda je za Glem in gasa proti Kp in mimo Marezig. Pri cerkvici parkiramo in javim se za šoferja, Erzo pa za sondo. Malo nad nami zadaj je namreč črna gmota in malo tudi grmi. Meni se ne zdi tako strašno (sploh, ker sem šofer 🙂 ) in spodbujam, da gremo čim prej na start. Tu piha lepo in oba začneta postavljati. Na robu piha močno, zadaj pa nič, kar povzroči kar nekaj poizkusov hrbtnega in normalnega starta pri obeh (ob moji asistenci, ko ponosno zamenjujem Mega). Končno Erzo odleti, za njim pa še Manca in pojadrata sem in tja. Ko sem pri njiju, že pospravljata.
Erzov let
Vsi zadovoljni se odpeljemo še preveriti situacijo na Pomjan (ki je sedaj moja nova bolečina 🙂 ), kjer pa piha nič, oziroma kar malo dol, tako da mi ni treba… Še na antidehidracijo v bife v Vanganelu in gasa proti domu…