Erzo je že zjutraj na obratih. Dan kot včeraj in včeraj je Ščuka 4 ure raztural nad Vremščico. Torej gremo danes tja. Pa še eno presenečenje: Mare zjutraj pošlje pozdravček z vrha Stola, kjer ravno startuje po jutranjem ogrevanju (startal ob 5.30 v dolini -> 2,5h do vrha !!! ). Pol ure kasneje pokliče, da je na tleh in bi se pridružil jati.
Ob 11h na Vrhniki. Mare je že tu, od nikoder se pojavi TnT in potem še Erzo in v LCja. Na Uncu že čaka Mega in že smo na Vremščici, na zgornjem startu. Še transport Ščuke in Edvina s spodnjega starta in začnemo se štimati. Vročina je že strašna, vetra pa še nič pravega. Malo moramo počakati in Mare je današnji vitez. Ker je že dobil jutranjo dozo, bo vodil zemeljsko logistiko.
Najprej malo poskakuje okoli starta Erzo (nabira starte – pa da vidimo Svoleta),
ko pa odleti Edvin in najde prvi steber, odleti tja tudi Ščuka in takoj za njima še Erzo. Potem Mega in jaz in zadnji še TnT. Predno se znajdem, so prvi štirje že visoko pod oblaki, pa tudi TnT me hitro nadleti. Tudi jaz vdenem steber in se odpeljem v nebo do 1500. In tu doživim svoje dosedanje najlepše srečanje v zraku: najprej se približam ptiču, ki lebdi in vrti v stebru z mano in vidim: beloglavi jastreb. Nekaj trenutkov kasneje pride še drugi in skupaj zavrtimo nekaj krogov 🙂 (pa nimam kamere…) !! Približam se jima dovolj blizu, da vidim detajle in sem popolnoma fasciniran nad mirom in eleganco, s katero lebdita v stebru… Potem pa izgineta po svoje… Jaz pa naprej za ostalimi. Še najbolj sledim Megu, ki se za ostalimi odpelje proti Krasu pod lepo črno bazo. Drži se bolj na levem robu oblaka in sem za njim. Zgubim do 1100 in Na Gavgah najdem pod oblakom slab steber, ki me spet odpeljem do 1450, ko dviganje zgubim. Malo se lovim sem in tja, potem pa nadaljujem za Megom, vendar gre drastično dol. Sem v smeri vetrnice nad Potočami, ko se predam in poiščem pokošen travnik pri stari cesti iz Senožeč v Sežano.
Sporočim Maretu, kje sem in samo naberem padalo skupaj (saj moram še enkrat gor na popravca). Med čakanjem opazujem ostale, ki z vetrom norijo nazaj čez Vremščico tudi že precej nizko…