Zjutraj sem službeno v Cerknici in seveda planiram vsaj skok s Slivnice. Vmes pokliče Boris, kam namerava jata in povem mu za Slivnico. Sprva je za, potem odpove udeležbo. Tudi Slejka zanima, kam namerava jata.
Ko sem sam pripravljen za akcijo, pokličem gor na Slivnico in postaja javlja 8/13 :-(. Pokličem Erza, pa pravi, da je po njegovem povsod premočno in da namerava popoldne na Vremščico. Mega zdaj ne, mogoče popoldne… Še vedno bi rad izkoristil bližnjo okolico, če sem že tukaj. Mogoče pa bi bila vseeno Strmca…
Ko pridem gor, nabija JZ 5/10. Ravno takrat pokliče Slejko, da bi šel v Karavanke – na Ambrota, če bo premočno, pa tudi na Gozd. Če grem nazaj v LJ, ne bom hodil še enkrat sem dol… In sva zmenjena.
Ko se odpravljam iz LJ pokliče še Damjan, ki bi šel nekam blizu – Zabočevo. Povem, kako polaga v tistih krajih in je hitro za Gorenjsko. Ampak Gozd ga vseeno ne mika preveč in se odloči za Perota.
S Tomom se dobiva v Vodicah, kjer pustiva njegov avto in z LCjem direkt na Gozd. Ne spodaj, ne zgoraj nikogar. Na startu občasno pihne močneje, ampak sploh ni kritično. Tom razmišlja o Begunjščici, ali pa do Ambrota in prek Velke planine na Koroško. Ali pa samo tu okoli, če bo zgoraj premočno.
Postaviva in Tom predlaga, da me počaka in lahko letiva skupaj. Z veseljem sprejmem ponudbo. Tom starta, potem pa jaz lepo hrbtno in vse je na videz (? na moj videz !!) OK in grem. Takoj v zraku pa me močno vleče v desno, speljem ven iz poseke, pa na levo v veter in si ogledam situacijo: desno zgoraj prava kepa zavozlanih štrikcev (komande pa C linija, pa bog ve kaj še…). Malo poskušam reševati, pa se samo vse zateguje… Jezen in razočaran, ker lepo dela in me Tom čaka na sprednji joški, se zapeljem nad pristanek (kar ni preveč enostavno, saj skoraj zastoliram, ko z levo komando popravljam smer…) :-(.
Zoranov prvi let
Tom še malo lebdi, kot bi čakal, potem pa se odpelje svojim dogodivščinam naproti…