Potešeni (no, vsaj midva z Erzom) se peljemo proti Planini in pri balah še malo nakladamo pred razlazom (jaz se tudi že prestavim v civilko). Pa Erzo pokliče Simeona, ki je pravkar v dežju odjadral z Lovrenca (Polhov Gradec) in namerava še k nam na Grmado. In ker res ne dežuje več (je pa grdo oblačno naokoli), ga počakamo (jaz se spet preoblečem iz civilke…).
Ko pride, je za Erza žal prepozno (civilne obveznosti ne dajejo več manevrskega prostora…) in ostane spodaj, mi trije pa še na Grmado.
Na startu piha skoraj nič ali rahlo z leve. Simeon takoj postavi, potegne Huskyja, mu ga skoraj sesuje na robu, pa ga elegantno spet postavi nad sebe in odleti…
Z Megom postaviva še mojo coto. V prvo ga sicer dobim nad sebe, pa razbremenim in podrem. V drugo gre v redu in odletim. Zavijem v levo, za rob, kjer pričakujem vsaj nekaj vetra in dviganja, pa nič. Zato samo zavjugam na desno in nad Planino in pristanem na pokošenem travniku pod cesto zraven Simeona.
Zoranov let
Simeon hitro zloži in se odpravi še na eno rundo pešaka gor (mora se še malo razgibati danes…), jaz pa počakam Mega, da je z LCjem pri meni. Na Unc in razlaz. Kasneje mi Simeon sporoči, da je drugo rundo že pihalo od zadaj in da je komaj uspel odleteti (z veliko stopnjo tveganja, da bi spet obvisel na drevesih…).