Danes spet burja kot včeraj (in Erzo pravi, da bo še 10 dni tako…) in na Gorenjskem zabasano, na Primorskem pa ruva. Torej spet Zavrh (grrrr…).

Dopoldne se z Erzom samo informativno slišiva (je nekaj organiziral jato za Čaven, pa ga je 20m/s na Kovku postavilo na realna tla 🙂 ). Zares pokliče okoli 13h Lusja, ki bi kar šla čim prej (se je ravno sprostila). Seveda na Zavrh. Erzo ja, Delux se tudi zanima. Jaz sem tudi za čim prej. In že med potjo iz Lj proti Šodru, kjer naj bi se dobili ob 13.30, pokličem najprej Borisa, ki bo tam ob 13.40, potem podrezam Erza, ki bo tam okoli 13.50, ker se vmes popravii Boris, da bo šele ob 13.50. Na Šodru že čaka Lusja, pride še očka Habibi na krajši klepet in Erzo in ob 13.50 Boris sporoči, da sta s Špelo startala od doma. Erzo organizira še Emila, da pride od zadaj in da bo na koncu vsaj en avto gor, (ker danes bo res močno in mogoče sploh ne bomo leteli), ko nas bo šoferka Špela zapustila po dostavi.

In se ob 15.15 res odpeljemo z Erzovim enoprostorcem (da slučajno ne bi rekel avtobus:-) ) na Zavrh… In končno capljamo proti startu. Res bolj piha kot včeraj.

Boris začne postavljati, jaz tudi, Erzo določi, da naj Lusja in Emil popazita name na koncu in se pospešeno tudi on pripravi. Boris v luft (in z liftom v višave), za njim Erzo (enako) in potem jaz. V hrbtnem poskusu padala sploh ne spravim iz luknje zadaj, zato v drugo naprej (Lusja in Emil prijazno pomagata…). Sedaj ga dvignem brez težav, ampak mi ga na vrhu vleče v stran (nič ni zapleteno), popravim in odletim.

Ampak me vseeno odnese proti levemu robu poseke (močan veter z desne?), popravim v desno in se pošteno odšejkam ven (kasneje Lusja pravi, da je padalo kar mahedralo…). Takle moj start mi sploh ni všeč (daleč najslabši, odkar sem nazaj…). Potem se zbašem v zic in zajadram… in se pomirim… in gre lepo gor, naberem nad greben, nad 1000. Erzo in Delux vrtita bolj zadaj, jaz pa grem spet bolj ven in se odpeljem vzdolž grebena proti Vrhniki. Lepo držim višino in še naberem, bolj zadaj na grebenu pa me po levi prehiteva Delux, ki je kmalu pod mano (meni bolj zunaj bolj drži). Pred Javorčem je Boris že občutno niže in tudi jaz močno izgubljam. Ko sem mimo Javorča, imam samo še 650, Boris pa se že skoraj plazi po tleh. Pa se odpelje ven nad Barje in naenkrat zavrti in ga odlifta mimo mene v višave. Tudi jaz se zapeljem bolj ven, izkoristim to dviganje do 1100 (Boris je že pod bazo in se usmeri proti Logatcu) in se odpeljem čez Vrhniko najprej proti Ligojni, potem pa naravnost v Podlipsko dolino. Malo pred Podlipo obrnem nazaj v veter in res elegantno sestopim na travnik ob cesti (kot da bi priletel z Ulovke).

Pospravim in najprej neuspešno štopam 10 avtov, prijazna domačinka v enajstem pa me odpelje na Šoder. Vmes se javi Boris, da je pristal v Zgornjem Logatcu.

Ko sem na šodru v LCju Lusja po postaji pove, da pristaja pri BJjuin ko pridem do tja, zraven nje pristaja tudi Emil.

Erzo pa je seveda po širokem ovinku odpeljal domov.

Erzov komentar leta: Res ni potrebe hodit letet kam drugam: Zavrh je te dni najbolš placv Sloveniji; v enem momentu vsi neleteči v Bevkah, na Lazah in na Vrhniki sprašujejo v postajo – jaz jih samo slišim, odgovorit pa jim spričo prazne postaje ne morem. Zato grem Jožeta v Bevke kar osebno pogledat.

 

Super zadovoljen  (razen starta seveda…).