Zjutraj megleno do podna in sluzasto, na Primorskem dež. Z Manco se slišiva, da se slišiva kasneje, enako z Matejo. Nekje sredi dopoldneva tudi Erza zanima kje smo. Sam se ozira po blišnji okolici (Ulovka), jaz gledam na Gorenjsko, kjer je manj vlažno in oblaki višje. Ko že začnem Manco prepričevati (potem ko se slišiva kasneje) za Ambroža, se tudi Krvavec zakrije z meglo. Reši Erzov klic, da gre na Ulovko pogledat.

Pa v avto in gasa na Vrhniko. Manci ne diši, Lusja je že obveščena, še Mirka pobereva med potjo gor in pod sam vrh Ulovke… ki je v megli. Ampak s starta se še kar vidi dol do Podlipske doline, problem je le malo sumljiv in po skupni oceni premočen veter. Zato se spokamo v LCja in do Jereba.

Tu je idealno. Rahlo mokro (po tleh), veter pa ravno pravi. Lusja in Mirko star sprva skeptična, ampak Erzo postavi brez razmišljanja, jaz pa se tudi začnem pripravljati lokaciji in mokroti primerno (spet malo s cmokom v grlu – cota klasse padalo in tangice…). Erzo potegne in lepo odleti in pol kar leti, pa leti, pa leti, pa še leti in pol še malo leti predno pristane…

Andrej Erznožnik : rekorden 3.4 km dolg let, 2.7 km špure, žal začetk manjka [06.10.2013 21:00]

 

Potegnem UTurna naprej in lepo odletim, dovolj visoko nad kmetijo in tudi precej dlje od prvega leta lani.

Mirko pristane kmalu za mano malo za mano.

Potem pa še Lusja, ki me lepo nadleti in prehiti za kakšnih 20m.

Ko pospravljava, je Erzo že s svojim avtom tu in ker je treba gor po  LCja, lahko vsaj 2 odletita še enkrat. Erzo navija, da bi rad še podaljšal rekordno dolžino iz pravkaršnjega leta, Lusja bi tudi še enkrat, Mirku ni treba, jaz sem čisto zadovoljen z enim letom… Ko pripeljem v dolino, še pozdravim najprej Lusjo, ki pospravlja,

malo niže po dolini pa še Erza.