Sva bila z Erzom zmenjena, da se zjutraj slišiva za kakšno krtino okoli Velikih Lašč (Luciferovanje pa to…). Bo uro nastavil za ob osmih. Pa ne po starem, ne po novem cajtu nič ne zazvoni. Pa pošljem sms, pa nič. Pa kličem – v prazno. Potem pa še malo pokličem (Manca, Mateja), če bi šel kdo z mano na projekte – pa ga ni.
Pa grem sam proti Velikim Laščam na Veliki Osolnik pogledati, če tam tudi tako močno piha, kot napoveduje Aladin. Pa piha. Še bolj (sunki 15 na vršnem travniku…). In se odpeljem dol, ko pokliče Erzo, da se je zbudil (iz kome?) in da je malo dlje poležal. Pravi, da tam okoli (Vel.Lašče) polaga drevesa…
Nazaj v LJ. Manca gre na Ženček vadit, Boris, Mateja, Luka in jaz pa gremo na Gozd (4/6, Kriška 5/7,…). Malo šoferskih problemov zaradi LJ maratona, da se končno dobimo na Pokopališču (Šmartno). Ko se čakamo, tablica pove, da je na Gozdu že 6/8, na Kriški 7/11 in že pade ideja, da gremo na Petra. Ampak po Brniku nažiga JZ z 9,6 (na tleh), po letališču Lesce pa 6,4. Tudi razne osebne info poznavalcev in lokalcev govorijo o jakih vetrovih po tleh in v višavah. Pa predlaga Boris, da gremo malo groundhandlat na kakšen bližen travnik. Pa gremo.
Z LCjem do Skaručne ob avtocesto. Boris in Luka začneta vlačiti svoji padali po travi, ampak naju z Matejo ne prepričata. Postajam vse bolj depresiven, ker kaže, da danes ne bo nič z letenjem… Ko tudi onadva obupata in pospravita, pokliče Mega z Ženčka (po pooblastilu Mance 🙂 ), da tam piha idealno za jadrati. Boris je takoj za, Luka tudi še kar za, midva z Matejo skoraj ne za… Pa se spomnim, da letos še nisem bil na Ženčku in to mi malo prevesi v za … in že šibamo proti Logatcu.
Na vrh travnika, Manca v luftu, Boris postavlja. Veter je že zelo upadel od prejšnjih obljub :-). Že Luka vleče PI-ja iz avta in čez nekaj časa (ko me že začne zebsti) še jaz Nuptseja. Samo Mateja se ne vda in samo asistira.
Malo dvigujemo, malo jadrajo (predvsem Boris), testirajo fineso (Boris : Luka), potem pa pride krajše obdobje močnejšega vetra, ki Manco, Borisa in Luka odlifta kar nekaj nad start. Jaz predvsem dvigujem Nuptseja in ga poskušam čim bolj krotiti, potem pa ga pri eni lepi stabilizaciji le zapeljem čez rob po pobočju dol, tako da imam tudi jaz kratek trek.
Zoranov “let”
Počasi se mrači. Pospravimo in na zaključno pijačo v Logatec (naše zaključno druženje motijo sivi štumfi na virtualno zadrgo :-)…).