Še preden se jutranje megle dvignejo nad Ljubljano, Erzo že pokliče, kam bi šli danes. Krvavec odpiše (ne bi ponavljali), potem pa hitro preko Porezna pade ideja za Veliko planino. Meni se zdi super (že dolgo nismo bili), pa smo zmenjeni. Erzo skoordinira s Hančičem za na zajlo ob 13h, Klemen pa zrihta ratrak za furo na start. Mega je za, Manca tudi (če bo le uspela s službo pravočasno zaključiti).
Na Britofu se dobiva z Erzom 0b 12h, malo kasneje se priključi še Uki (ves na obratih pridrvi s službene poti iz KP), Delux pa spusti udeležbo. Mega čaka Manco s prižganim motorjem pred salonom, da oddivjata cilju (gondoli) naproti in to tako uspešno, da prideta v Godič celo pred nami tremi (ki smo šli kao prej, da ne bomo zamudili).
V Godiču se zbašeta k nam v Erzov prostorni enoprostorec in gasa do gondole. Klemen s klientom je že tu in pride še direktor žičnice, ki bo naš osebni ratrakšofer. Žičničar že skoraj zalaufa gondolo, ko pridrvi še Jone Hribernik na mopedu kot predstavnik PTT in smo kompletni. Zajla gor. Potem pa malo počakamo, da usposobijo ratrak za akcijo in se končno naložimo. Jaz celo v kabino (starejši imajo prednost 🙂 ) in oddizlamo cikacaka proti Gradišču. Zadnji del še odpešačimo in smo na delno zasneženem startu.
Vetra skoraj nič, kar ga je, pa piha z desne (SZ ?, namesto napovedanega JZ, Z). Pri postavljanju Jone ugotovi, da mu je ratrak skuril rukzak in zic vse do rezerve 🙁 (tole zastonj uslugo bo res drago plačal).
Prvi odlaufam pravokotno na veter po pobočju in se uspem odlepiti v zrak. Tudi malo ne piskne ampak samo počasi curim. Zato se hitro usmerim direkt na Kamnik. Ciljam malo desno od Ravnega hriba (Pirčev vrh), ker se bojim, da bom prenizek, pa ga potem lepo preletim. Tu upam na kakšno termiko, pa nič. Nadaljujem naprej in toplota v višavah se začne spreminjati v hlad pod inverzijo. Nad samostanom sem dovolj visoko, da nadaljujem proti Staremu gradu in se že skoraj odločim, da grem mimo, pa se mi nenadoma zazdi, da je Perovo (s prvim travnikom) le predaleč in raje obrnem in pristanem na stadionu.
Zoranov let
Ko pospravljam, vidim, da ostali prihajajo proti Mekinju in tam pristajajo,
Urošev let
razen Erza, ki me preleti in pristane malo naprej na poslanjenem travniku pod Gradom.
Erzov let
V Kegelj-baru počakam, da se rešijo logistični problemi. Pome pride Uki, skupaj greva še po Erza, Manca in Mega pa med tem zasedeta stole pr Keglju, kjer zaključimo današnji letalni dan.
Na koncu še Manca in Mega objavita svojo planirano letalno ekspedicijo v Nepal takoj po Novem letu :-).