Danes je malo bolj mrčasto kot včeraj in tudi meglice se malo teže dvignejo. Na Primorskem spet burja več kot 20. Ko se slišiva z Erzom, je kar Krvavec skoraj edina izbira (pa še Malina ga kuri 🙂 ). Malo poskušava za zraven še skoordinirati Lusjo in Mega, pa se ne izide.

Dobiva se na Britofu in gasa pod Ambrota. Na pristanku nobenega, zato podaljšava do gondole. Investirava vsak po 11€ (jaz zadnjič dal 13+2 kavcije 🙁 ) in se že peljeva gor.

Na vrhu naju pričaka Malina v pričakovanju idealnega vetra (sam še malo…), mimo pa prismuča tudi Lucija in nam vošči dobro letenje. Mimo prilaufa še Šubic, ki samo pozdravi in oddirja naprej na Zvoh, ker tam pa bo…Malina dviguje padalo po smučišču proti Z in groundhandla (groundhandling – majka jadralnega padalstva…), oziroma bolje: tophandla  🙂 (saj smo na vrhu Krvavca konec koncev…). Jaz ga nekajkrat postavim v zidek in rahlo dvignem in potem čakamo. Pa še kar čakamo, vetra pa nič več (Z noče nič pojačati kljub obljubi). Ker onadva res mislita še čakati na tisti tapravi veter, imam dovolj in dvignem in se odpravim dol po položnem pobočju in med ograjo in topom speljem in sem v zraku. Hočem malo zaviti, pa je desna komanda trda kot kamen. Pogledam gor in vidim lepo zavozlano komando z zadnjo linijo. Malo poskušam potrzati, da bi razvozlal, pa nič. Stvar me naredi nervoznega, saj smer sicer lovim z levo komando, zdi pa se mi, kot da je padalo napol zabremzano. Javim Erzu po postaji in se odpeljem direkt čez Ambroža in Grajca na pristanek (kar pa traja 20min…). Na srečo je v zraku mirno, le dvakrat me sapa malo neobičajno močno zaniha.

Ko začnem malo slabe volje pospravljati, Erzo in Malina še vedno čakata.