Danes pa sama žalost… Dan kot iz filma, šajba po vsej SLO. Burjica. Lijak bo zakon! Erzo še vedno ne. Kliče Habibi, če bi se kaj združili, pa povem, da smo zmenjeni dovolj zgodaj – ob 12h. On bi še prej…
Mateja ob 11.30 (super zgodaj) v BTC. Preložim robo k njej. Gasa na Unc. Mega. Pod Lijakom ob 13.30 še sonček, vendar se nad startom dela črn pokrov.
V luftu kar nekaj padal, ki so startali že pred uro ali več ali ravnokar. Razsuti v višavah pod krasnimi bazicami po vsej Vipavski dolini (Ščuka, Gorazd, Habibi, Luka Slak, Čretnik,…). Na poti gor s Samom že prve kaplje na šipah.
Na startu 35 padalcev + 1 zmaj (Klemenčič), ki čakajo, ker je popolnoma zaprlo. Rahlo kaplja, veter usiha. Modrujemo. Čakamo. Začne pihati dol in močneje deževati. Zunaj sonce in modrina vse do morja in proti Vremščici krasne bazice… Čakamo. Vmes Valiča startata z morilsko vratolomnima startoma z vetrom v hrbet in ostaneta živa – in scurita. Čakamo. Ves čas gledamo one zunaj, ki kruzajo sem in tja in tja in tja in še bolj tja… Neha padati. Rahlo pihne gor. Ena skupina odide s Samom (ki je prišel reševat situacijo 🙂 ) v dolino. Z Megom sva si edina, da je treba izkoristiti luknjo, da se vsaj vržemo dol.
Postavim (hvala Mega), Mateja raje ne bi. Mega bo. Začne spet rahlo kapljati. Potegnem in se odpeljem ven in me splakne dol. Peljem naravnost ven, kjer je sonce, zadaj neprodirna črnina. Ko pridem ven na sonce, ne kaplja več. Zaokrožim in pristanem.
Zoranov let
Malo za mano pristane Mateja. Jupi !!. Mega pa ne pristane, ker je startal med zadnjimi (potem, ko je naju spedenal) in je spet začelo delati. ..Še skoraj pol ure ga z Matejo čakava in poslušava zmagoslavje udeležencev 1.serije (in tistih, ki so pristali po Krasu, pri Lipici,…) in žalostinke 2. in 3.serije (udeleženci 4.serije so še v luftu).
Ko pristane še Mega, prevzamemo še Ščukov (MMov) avto in mu ga dostavimo na Razdrto, kamor njega dostavi Gorazd…
Edina točka s slabim vremenom v SLO ob nepravem času, kjer se ni dalo narediti nič…