Erzo bi šel še pogledati (dan je še…) dolgo oblegana  Pesišča, grič za Tuščakom, kjer naju je že ustavljala vojska ali napačen veter.

Ko zapeljeva skozi Bač, danes ni vojske in veter kaže v pravo smer. Najprej misliva, da je treba kar od spredaj v grič zariniti (cca 200 višincev), pa najdeva v Atlasu cestico od zadaj in terava daleč naokoli do konca in potem še na kolovoz. In res prideva od zadaj na sedelce, od koder je samo še 100 višincev.

 

Erzo zagrabi robo, meni pa ni toliko za start, sploh ob misli, kako bova potem iz divjine spodaj prišla gor po avto. Zato raje odstopim in odpeljem avto nazaj. Počasi. Začne deževati. Čez cesto čreda 5 velikih srn na 5m od haube 🙂 . Ustavim ob cesti ob poligonu in v rahlem dežju vidim, da je Erzo ravno startal. Lepo zapelje nad mano proti Baču,

 

pa obrne in pristane na robu poligona

Hitro sem pri njem,

Novnovnov !

potem pa še malo ogledovanja poplavnih jezerc

in potopljeno cesto.

In Bačko jezero, ki je lepo napolnjeno 🙂 .

Erzov komentar leta: Sem jih dolgo pestoval – Pesišča – ker so visoka, tipa Kršičevc, Sv. Trojica ima hitro močan veter, še največkrat pa nam je namene prekrižala vojska, ki je držala zaprto območje. Danes se je sešlo, dostop čist z vzhoda, tako da imaš samo 100 višincev peš. Nazadnje me preganja plohca, ki gre od Planine, od JV sem.