Ko sva pri Razdrtem, se javi Erzo, da ne gre na Megov start, ker že divja proti Vremščici. Nevidni MM je ugotovil, da so se razmere na Krasu popravile in je že na poti proti startu.

Tako sva tudi na Uncu sama (pa še Mega ima delo in nama ne pride delati družbe pred svojim pragom 🙂 ). Zapeljeva se na že znani griček (večina polomije je že pospravljene), zaparkirava pri kočici pod vrhom in gor. P

iha direkt od J po pobočju gor, mogoče malo neenakomerno. Postaviva in jaz prvi potegnem, se lepo odlepim od tal, potem me skoraj prizemlji (trenuten izpad vetra), pa me spet dvigne čez polomljene bore spodaj in se zapeljem čez trofazno (precej na klousiča…) na travnik proti glavni cesti.

Malo za mano pristane še Boris.

Gor po avto, Boris pa medtem pospravi najino kramo. Dva novnova danes 🙂 !!

Ko pridem v LJU, se Erzo javi po uspešnem jadranju (2 x do 1400) na Vremščici 🙂 .

Erzov komentar leta: že čez dan me Gabi draži z odpravo na zmajarsko – me ne gane. Potem se pretežno sončen dan prevesi v oblačen in še plohe se pojavljajo. Šiht zapustim po 15h odločen že, da grem na leho – njivo vsaj pogledat kako je polomilo hrast…. ko dobim urgentni klic Magičnega, dase Vremšca puca odvečnih oblakov. Itak obrnem, takoj! Lepa urca letenja z dvakratnim pomakanjem baz na 1400!